Bernard Nežmah

 |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

Ivan Esenko: Vrtnarimo z dušo

Družina, Ljubljana 2005, 4.950 SIT

Ne, to ni priročnik za urejanje samostanskih vrtov, ne psihoterapija z vrtnimi deli.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

Ne, to ni priročnik za urejanje samostanskih vrtov, ne psihoterapija z vrtnimi deli.

Je lahkotni prikaz principa sobivanja z naravo, ki razkriva, kako ustvariti vrt, v katerem se človek ne bo bojeval s pleveli, zajedalci in škodljivci, ki mu pustošijo po zelenjavnem, sadnem ali okrasnem vrtu.

Kako torej napraviti svoj raj ob hiši? Tu najdemo avtorjevo vzporednico s krščanstvom, zakaj tako kot je Bog na zemlji ustvaril mnoštvo rastlin in živali, tako tudi Esenko postavi za ideal raznovrstnost, ki poskuša v čim večji meri oponašati biotski krog. Na primer: uši na rastlinju se lahko znebimo z insekticidi, lahko pa jih prepustimo za plen ptičem in pikapolonicam. Načelno sicer lepo, v resnici pa ...? Nak, kramljaški biolog je realist, zato predstavi trik: kakšno pogodbo napraviti s ptiči in pikapolonicami, da jih zaposlimo kot vrtne čuvaje. Rešitev je preprosta, ponuditi jim moramo dom: ptičem obesiti gnezdilnice, pikapolonicam pa nastaviti cevasta stebla posušenih rastlin, v katerih rade prezimujejo.

Poleg sodelovanja s ptiči, žabami, čebelami knjiga razbija toge stereotipe kot denimo o enotni živi meji ali o sterilni enosti angleške travice, ki jih nadomesti s podobami razgibanega rastlinja različnih oblik in barv.

Skratka delo, ki postavlja človeka kot boga, ki kreira raznovrstni rastlinski in živalski svet, potem pa ga vrže nazaj na zemljo, ko z motiko v potu svojega obraza sicer skoplje kakšen plevel, drugače pa se prepusti opazovanju in uživanju živega sveta, ki deluje malodane sam od sebe.