Ur. Ingrid Slavec-Gradišnik: Pretrgane korenine

Sledi življenja in dela Rajka Ložarja.

Kdo je bil pravzaprav ta mož, ki je živel med leti 1904-1985, da danes o njem pišejo knjige? - Veljal je za najbolj lucidnega katoliškega intelektualca na Slovenskem in bil pri štiridesetih že na Olimpu. Bil je direktor Etnografskega muzeja, urednik revij Dom in svet, Krog, Etnolog, doktoriral na dunajski univerzi, "avtor" slovite mecklenburške zbirke, umetnostni zgodovinar, etnolog, jezikoslovec, arheolog, polemik, mednarodno priznani intelektualec, skratka: bil je ena osrednjih figur na Slovenskem med leti 1933-1945.

8. maja 1945 je sedel na kolo, vzel osebne stvari in nekaj listin ter se pred partizani odpeljal na Koroško. V begunski gimnaziji bil profesor, potem njen ravnatelj, vmes proučeval posebnosti hiš pri koroških Slovencih, nakar emigriral v ZDA, kjer se zaposlil v tovarni in na koncu končal kot ravnatelj perifernega muzeja.

Zakaj ta tragedija?, poskuša odgovoriti serija piscev, od Franceta Bernika, Kajetana Gantarja in še ducata drugih. Kako, da se človek takšnih potencialov, ni mogel več pobrati? Razlogi so bili številni, še najbolj se mu po svoje približa nečak in profesor v Montrealu Tom Ložar, ki opiše njegovo zagato: ZDA niso priznavale evropskih diplom, cenjeni profesor v Srednji Evropi pa naj sede znova v šolsko klop, kjer predavatelji pojma nimajo o prazgodovini, o kateri je sam napisal številne poglobljene članke?

Dr. Rajko Ložar je tragična zgodba o prevelikem profesorju. Bil je namreč tako močan v svojih disciplinah, da ni poznal drže servilnosti in tako po univerzah in inštitutih niso hoteli zaposliti človeka, ki jim je dajal vedeti, da se z njegovim znanjem ne morejo meriti. In ostajal trdno odločen v svojih nazorih, da mu na misel ni prišlo, da bi se vrnil v domovino in se podvrgel komunističnemu redu.

Kadar pa si je le preveč zaželel domov, je odpotoval do Avstrije in prišel do avstrijske strani Ljubeljskega predora.