Siddharta: Petrolea

Za mnoge letos najbolj pričakovana domača plošča, projekt, ki naj bi Siddharto potrdil ne le kot največji up domače scene, ampak tudi kot zrele glasbene ustvarjalce, ki vedo, kaj hočejo. V to svrho so se preoblekli v bele obleke in si zavezali bele svilene kravate. OK, vem, imajo tudi rezervne oprave. Začeli so serijo neproblematičnih intervjujev s prijaznimi vprašanji. Človek se prav nasmehne, ko ga prepričujejo, da so se vrnili h koreninam, da so se vrnili "v garažo". Fantje, v garaži bi si gotovo umazali svoje svilene kravate, v garaži verjetno ne bi bilo dovolj prostora za simfo vložke in pevski zbor v maniri solidnega zasavskega simfo benda Bohem. Kakorkoli, dveh stvari hkrati ne moreš imeti in težko je biti hkrati v kevdru in v simfonični dvorani.

Sicer pa mislim, da Siddharta nikoli ni bila navaden rock bend in verjetno jo je povsem nesmiselno tlačiti na Metelkovo, v Pekarno ali celo v Orto klub. Člani Siddharte so naši največji šminkerji, so avtorji največjih pop rock hitov zadnjih let in so pravi Slovenci, saj so si upali reči, da nočejo, da se v Ljubljani postavi džamija, in upali so si jasno reči, da izbrisani nimajo kaj tečnariti v NAŠI SLOVENIJI. So pa tudi naš največji rock pojav z lepotno napako. Glede na to, kako so razturili pri nas, so v tujini (žal in kljub našemu navijanju) gladko popušili. Hja, morda tudi zato, ker imajo Dunaj, Berlin, London in Pariz več razumevanja za tiste, ki jim poleg ustaljenih domačih bogov sedejo tudi tisti, ki z našo narodnozabavno religijo nimajo zveze, morda zato, ker se s problemi tujcev ukvarjajo na bolj moderen način ... Si predstavljate, da bi se (meni osebno sicer ne najprikupnejši) Bono izrekel proti beguncem ali muslimanom. Ja, česa takega si na razvajenem dekadentnem Zahodu ni mogoče predstavljati. Celo v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah ne. Siddharti tako ostane Poljska ali pa Slovaška, OK, pa tudi prenovljena Rusija. In z glasbo, ki jo ponuja na najnovejšem petrolejsko obarvanem albumu (kupite ga lahko kar v dveh barvah), to ne bo težko.

Sicer pa je plošča zelo dobro posneta. Glasba, ki se poleg simfo izletov spogleduje tudi s popularnim coldplayevskim zvokom, se sliši zelo moderno in na trenutke kar težkometalskokitarsko. Upal bi si celo trditi, da gre, za naše razmere, za doslej najkompletnejši projekt. Komada Homo Carnula in Plastika utegneta postati res veliki uspešnici, in čeprav se prelepi Ljubljančani še vedno niso povsem izvlekli iz svoje tradicionalne gimnazijske poetike, se celo besedila slišijo nekaj manj votla, čeprav ...: "Zanimiv je zalet / ko izpod krila vidi sled / zanimivo, kako ga jebe led /..." Hm ...sicer pa Rammstein - Benzin - Siddharta - Petrolea.

+ + +