Monotonija ubija

Če je kdo pričakoval, da bo zaradi ofenzive moralne manjšine, ki se je v španoviji s silami medijskega inšpektorata lotila izganjanja tako imenovane trde erotike z malih zaslonov, upadlo zanimanje za prikaze eksplicitnega onegavljenja, se je debelo uštel. Zgodilo se je ravno nasprotno. Zaradi gromoglasnega vitja rok peščice križarjev so za pornografskimi kanali v poznih nočnih urah začeli stikati tudi tisti, ki do sedaj sploh niso vedeli, da njihov sprejemnik lovi tovrstno programsko ponudbo. In ker je iz dneva v dan manj možnosti, da jo bodo našli, so začeli v en glas bentiti čez svoje kabelske operaterje in psovati njihovo brezjajčno uklanjanje zakonom, ki ne vzdržijo trezne presoje. Še več, v času, ko naj bi se slovenska družinska celica po diktatu vzdržala konzumiranja pohujšljivih slik, smo dobili prvo slovensko porno družino, Družino Novak.

Porno po domače

"Na prvi pogled so Novakovi povsem povprečna slovenska družina z Gorenjskega. Ampak res samo na prvi pogled," beremo na ovitku najnovejšega domačega pornografskega izdelka. "Gospa Ana, gospod Janez in njuna nadebudna hči Natalija se od večine povprečnih slovenskih družin razlikujejo po tem, da nadpovprečno veliko seksajo. Pri Novakovih je dan brez fuka izgubljen dan, Novakova mama pa itak slovi po tem, da v službi nikoli ne nosi spodnjih hlačk." Ha. "Novakovi so družina brez predsodkov in zaradi orjaškega spolnega apetita jim ni prav nič nerodno. Nasprotno, da bi njihovo ljubezen do svinganja in ostalih posteljnih športov spoznalo kar največ ljudi, so se skupaj s svojimi intimnimi prijatelji odločili posneti prvi slovenski družinski trdoerotični film, ki bo nedvomno pritegnil pozornost istomislečih parov na sončni strani Alp. Družina, ki seksa skupaj, ostane skupaj, pravijo Novakovi. Prepričajte se, zakaj." Pa smo se.

Družina Novak prinaša 70 minut simpatično amaterskega seksarjenja treh žensk in dveh moških različnih generacij, ki se po heteroseksualni liniji drug ob drugem oziroma drug na drugem zvrstijo v vseh preverjenih položajih. Rdeča nit "zgodbe" se suče okoli ata in mame Novak, para ne ravno najbolj rosnih let, ki si s hčerko Natalijo deli spolne partnerje, konkretno Tanjo in Iva Zupana, zakonski par sorodnih nazorov. "Že v socializmu sem s fičkom iz Italije švercal porno revije. Potem sem si omislil videoteko in piratiziral porniče, ki so bili pred kakimi petnajstimi leti še dokaj iskana roba. Upal bi si trditi, da sem bil prvi, ki jih je na veliko izposojal, čeprav je bilo to po jugoslovanskih zakonih strogo prepovedano. Stranke so prihajale iz vseh koncev Slovenije. Že takrat me je imelo, da bi posnel svoj porno film. In zakaj ga nisem? Ker sem vedel, da bi mi ga totalno spiratizirali in ne bi z njim nič zaslužil," pravi Drago Leskovšek, scenarist, snemalec in režiser Družine Novak, ki je po Vlažnih užitkih, Slovenskih parih intimno, Pohorje ekspresu in Seksu nad mestom (ki trenutno leži na montažni mizi) že peti slovenski trdoerotični izdelek v novem tisočletju. "Na srečo so se časi spremenili, tehnika se je pocenila, splošna klima pa je porničem v glavnem postala bolj naklonjena, tako da se za seks pred kamero brez predsodkov odloča vse več ljudi. Za svojo spletno stran sem tako ali tako potreboval nekaj lastnega materiala in rekel sem si, zakaj ne bi hkrati posnel še lastnega porno filma in uresničil dolgoletne želje. In nastali so Novakovi, prva slovenska porno družina."

Nastopajoče je kot vsi domači porno eksperimentatorji pred njim iskal z oglasi. "V filmu bi morali nastopiti štirje pari, vendar sta dva v zadnjem trenutku odpovedala sodelovanje. Za tako delo moraš biti popolnoma brez predsodkov, ljudi te sorte pa v Sloveniji ni ravno na pretek." Potem so sledili problemi z lokacijo. Prostore za snemanje porno filma je namreč težje dobiti, kot se zdi na prvi pogled. "Stanovanje smo imeli na razpolago samo en dan oziroma zgolj eno samo sobotno popoldne in ni nam preostalo drugega, kot da ves material posnamemo naenkrat. Snemali smo dvanajst ur in ustvarili za štiri ure uporabnega materiala, iz katerega so mi nato v montaži sestavili 70 minut dolg film." Stroški filma, vključno s honorarji za pet nastopajočih, dodatnega snemalca, profesionalno montažo, avtorsko glasbo, dizajn ovitka, razmnoževanje in distribucijo, so se po Dragovih izračunih zaokrožili v 5.000 evrov. "Kar Družino Novak uvršča med dražje domače porniče. S filmom, ki niti slučajno ni moj zadnji, resda ne bom zaslužil, upam pa, da bom vsaj malo razgibal slovenski zatohli prostor, ki se nikakor ne more otresti predsodkov pred seksom. Vsi bi jebali, a da jim ne uđe. Lahko si predstavljaš, kako me je razkurila gonja proti pornografiji, ki se je v zadnjem času razpasla po Sloveniji. Imam dve hčerki, obe odrasli. Ena je že pri kruhu, druga pa študira na fakulteti. Obe sta od malih nog imeli prost dostop do pornografije, a ker ju pornografija ni zanimala, se z njo nista obremenjevali, kaj šele da bi ju motila. Menim, da bi se ljudje manj pobijali med sabo, če bi znali bolj uživati v seksu."

Škofjeloška Kleopatra

Drago je postal strah in trepet lokalnih tercialk ter bogaboječe srenje, ki nesebično bdi nad nravnim ustrojem naših duš, že krepkih deset let pred svojim režijskim debijem. Takrat je na obrobju Škofje Loke na idiličnem mestu, obdanem z mehkimi travniki, na spokojnem rečnem bregu odprl nočni klub Kleopatra in s tem postal resna konkurenca največji škofjeloški naravni znamenitosti, nesmrtnemu Mladininemu pesniku, pisatelju in popotniku ter častnemu občanu Škofje Loke, Blažu Ogorevcu. Kleopatra je nočni klub z bržčas najdaljšo tradicijo v samostojni Sloveniji in z impresivnim spiskom zadovoljnih obiskovalcev, ki so obenem postali tudi njegovi redni gostje. Drago ni zgolj lastnik, temveč tudi upravitelj in programski vodja Kleopatre, ki premore obilje intimnih kotičkov, kamor se lahko pred živopisnimi reflektorji skrijejo zaprte družbe, ki želijo uživati v zasebnosti. Iz vseh separejev se ponuja dober razgled na osvetljen oder s štango, okoli katere se zapeljivo sukajo dekleta med izvajanjem svojih točk. Mimogrede, ena izmed Dragovih punc je pred leti zaplesala tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu, in sicer na otvoritvi pregledne likovne razstave z naslovom Akt na Slovenskem, ko so presenečeni obiskovalci točko v en glas pohvalili. Umetnostni kritiki so se v medijih nekaj zmrdovali, ker je umetniško razstavo otvorila striptizeta, a morali so priznati, da punca perfektno obvlada svoj posel.

Drago trenutno sodeluje z desetimi artistkami, ki prihajajo iz držav vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze. Nekatere so pri njem že skoraj deset let. Nekatere so šle in se po letu, dveh vrnile. Marsikatera pa je prav v Kleopatri spoznala moškega svojega življenja in se tudi poročila. "Še nikoli nisem nobeni punci vzel potnega lista. Na začetku, ko sem prevzemal ta posel, so mi sicer svetovali, naj se tako zavarujem pred morebitnimi nevšečnostmi, toda ta način omejevanja osebne svobode se mi je vedno upiral. Sam sem bajker, pripadnik urbanega plemena, ki svobodo ceni nad vse." Jep, o tem dovolj zgovorno priča veličastni trike, trikolesni motor s srcem, ki je svoj čas v štiritaktnem ritmu utripalo v Volkswagnovem hrošču. Kot se spodobi za predsednika motorističnega kluba MC Freising Riders (Freising je staro ime Škofje Loke), kar je še ena od Dragovih funkcij, je svoj tricikel tudi sam zdizajniral. "Bajkerstvo je način življenja, ki sprošča. Bajker si po duši ali pa nisi. Nedeljski bajkerji ne štejejo. Živimo preveč enolično in bajkerstvo spada med najučinkovitejša zdravila proti monotoniji. Motor vozim, odkar vem zase, in odkar vem zase, so bili pri hiši motorji. Sedeš na motor in se odpelješ v neznano. Sam in svoboden. Vseeno ti je, kam greš in kam prideš, saj si povsod doma. Spiš, kjer ti paše, kakor ti paše, s komer ti paše. Lani smo organizirali motoristični zbor, ki so ga vsi udeleženci označili kot enega najboljših in najbolje zasnovanih. V treh dneh ni bilo niti ene same pizdarije, nobenega pretepa, nobenih problemov z bližnjimi ali daljnimi sosedi. Samo hiter rokenrol, močni motorji in strastne bejbe." Z motorjem pa je tako kot z nočnim klubom, doda. Če imaš eno ali drugo, kaj šele oboje, si vnaprej ožigosan kot baraba.

"Z vzhoda prihaja k nam veliko punc, ki resnično ne vejo, kam jih bodo njihovi posredniki razporedili. Mnogim obljubijo drugačno delo, od trgovk do natakaric v luksuznih restavracijah, kar pa se zaradi tega ali onega izjalovi. Punce pa nato na hitro prekvalificirajo v striptizete, čeprav tega niso nikoli počele. Tudi meni so pogosto ponujali take, a z njimi nisem hotel sodelovati. V službo vzamem samo dekleta, ki vnaprej vejo, kaj bodo pri meni počela, in se s tem strinjajo. Če jim delo pri meni ne odgovarja, so popolnoma svobodne, da grejo drugam." Njegove striptizete so zelo iskane in pogosto plešejo na fantovščinah, novoletnih zabavah, praznovanjih rojstnih dnevov, obletnicah in sindikalnih slavjih. "Da, pridejo tudi na dom. Pred tem se dogovorimo za različico nastopa in za to, kako daleč naj gre punca med izvajanjem točke."

Jasno, vprašanju, ali so res vse artistke, ki izvajajo erotični program po naših nočnih klubih, na črno tudi prostitutke, se niva mogla izogniti. "To seveda ni res. Gre za posploševanje zadev, ki je v Sloveniji postalo nacionalni šport. Še manj drži to, da vsi lastniki nočnih klubov punce silimo, da se za nas prodajajo. Vedeti je treba, da v zadrtem, konzervativnem okolju malega mesta punco avtomatično ožigosajo za kurbo že, če se slika gola, kaj šele če v nočnem lokalu izvaja erotični program. O nočnih klubih imajo največ povedati prav tisti, ki še nobenega niso obiskali."

Drago poudarja, da absolutno podpira legalizacijo prostitucije in odprtje javnih hiš, s čimer bi se na tem področju naredilo red in stvari postavilo na svoja mesta. "Prav za malo se mi zdi, da imajo v Evropi, katere polnopravni člani smo postali, te stvari urejene že leta in leta, mi pa smo glede te problematike še najbolj podobni mačkom, ki se vrtijo okoli vrele kaše. V Kleopatri često gostim tuje športnike in reprezentante, ki me sprašujejo tudi po dekletih za zabavo. Ne moreš si predstavljati, kako debelo me gledajo, ko jim povem, da jih nimam kam napotiti, saj je to pri nas prepovedano. Res, smejejo se mi, češ pri nas doma glede teh reči nihče ne komplicira. Na Slovaškem mi je že pred petimi leti znal vsak natakar priporočiti dobro punco ali vsaj lokal, kjer se lahko bolj intimno pozabavaš." Menda pa je res tudi to, da se na Slovenskem stopnja tolerance do plačane ljubezni razlikuje dobesedno od mesta do mesta oziroma od občine do občine. "Na Celjskem je prostitucija skorajda legalizirana. V Mariboru se mi zdi, da je nadzor najstrožji, a to samo na področju mesta. Če zaviješ kak kilometer stran, v drugo občino, pa se ponovi celjska zgodba."

In kako sploh odpreš lastni nočni klub? "Človek mora v življenju vedeti, kaj hoče. Eni hodijo v službo, zapadejo v rutino in se z njo sprijaznijo. Jaz sem bil od nekdaj usekan na erotiko in pornografijo, zato sem pač združil prijetno s koristnim in odprl svoj lokal. Bila so izsiljevanja, bili so pritiski, taki in drugačni. A če poklekneš, si mrzel." S strani državnih organov pa večje gnjavaže ni bilo. "Kar se mene tiče, se tukajšnji organi obnašajo korektno in profesionalno. Posredujejo, ko je res potrebno posredovati, ne najedajo in ne težijo. Drži, večkrat sem se moral zagovarjati zaradi posredovanja pri prostituciji in zaradi spravljanja oseb v suženjsko razmerje. Takrat so mi fantje povedali, da je prišla direktiva z vrha, da mi enostavno morajo prišiti nekaj od tega, če bo treba, tudi podtakniti. Pa ni šlo. Vselej se je razpletlo v mojo korist, saj vsi vejo, da moje punce živijo v svoji hiši, da imajo svoj denar, da jim ni nihče pobral potnih listov in da lahko v prostem času grejo, kamor hočejo. Imajo urejene papirje, hodijo na dopust in se vračajo. Če bi jih kakorkoli maltretiral, se ne bi."

Posel in ugled na tem področju po Dragovih izkušnjah kvarijo tisti, ki klube odpirajo in vodijo na črno, kjer nato ženske delajo kot turistke. "Kljub urejenim papirjem in poravnanim davkom imam na meji redno težave. Ker sem Drago Leskovšek, osumljen zvodništva, osumljen pa sem od tistega dne, ko sem odprl nočni klub. Včasih prevozim tisoč kilometrov, da najdem prave punce, in potem mi na meji rečejo, da ne bo šlo. Zakaj ne, vprašam. Zato ker ne. In punce moram voziti še tisoč kilometrov nazaj."

Župan v usnju

In ker so razmere na tem področju prav nemarno neurejene in grozljivo nedorečene, se je Drago Leskovšek vrgel v politiko in kandidiral za župana Škofje Loke, da bi zadeve sporavil v red. "No, ni bilo ravno tako. Kandidiral sem bolj za hec. Rekel sem si, vsak, ki ima pet minut časa, že kandidira za neko funkcijo, zakaj ne bi potemtakem kandidiral še jaz. Prijatelji in znanci so me prijeli za besedo in rekli, da me bojo podprli. V županski predvolilni boj sem vstopil kot neodvisen kandidat. Sam sem naredil črnobele plakate in jih tudi sam raznosil, podpise podpore pa sem zbiral ob mizici, ozaljšani z rožami in pogrnjeni z belim prtom, za katero sem stregel borovničevec in piškote. V dobrih treh dneh sem zbral 215 podpisov. Nisem pričakoval bogvekaj in na koncu sem se uvrstil na peto mesto od petih, toda osvojil sem 5,3 odstotka glasov. Kar je po mojem soliden rezultat, vsaj glede na to, da so mi prognozirali čisto nulo. Če se prav spomnim, je Združena lista takrat osvojila 6,2 odstotka."

Leskovška je v glavnem podprla mladina, pravi pa, da bi tudi v primeru, če bi bil izvoljen za župana, takoj naslednji dan odstopil. "Preveč bi moral spremeniti življenjski slog. Spat hodim v zgodnjih jutranjih urah in pred eno popoldne ne vstajam. Poleg tega moraš biti za kariero v politiki ravno prav pokvarjen. Ljudem moraš lagati, nakladati in jim obljubljati vse mogoče, česar potem tako ali tako ne boš mogel izpolniti. Jebiga, ljudje še kar nasedajo puhlicam."

Kakorkoli že, ne glede na volilni rezultat, Drago Leskovšek je na županskih volitvah nastopil z definitivno najizvirnejšim sloganom, ki je bil obenem tudi njegov volilni program. "Bil sem edini kandidat, ki ni imel nič napisanega, slogana pa se je pravzaprav spomnil moj kolega. Imaš slogan, me je vprašal. Nimam, sem odvrnil. Jaz ga imam, je rekel: 'Vsaka druga hiša - javna hiša'. Dvakrat sem ga povedal v družbi in naslednji dan so o njem že govorili v Ljubljani."

Škofja Loka je turistično mesto, mesto muzej in kdo bi vedel, kaj vse, ugotavlja Drago, v resnici pa se tam ne dogaja prav nič. "Vse je mrtvo, vse je zaspano." Skratka, edina prava turistična zanimivost je prav Kleopatra. "Ja, pa še res je. V nekaterih restavracijah prav s težavo vzamejo moj denar, ker velja za umazanega, pridobljenega na moralno sporen način. Še posebej pisano pa me gledajo, ko na večerjo pridem s svojimi puncami. Ko jih jebe, tisti, ki me poznajo, že vejo, kakšem sem, drugih pa itak nikoli ne bi mogel prepričati, da nisem pokvarjenec in kriminalec. Najbolj pa se mi upirajo predstavniki nekaterih lokalnih strank, še nalašč jih ne bom imenoval, ki javno pljuvajo čez moj lokal, potem pa se ga v družbi s poslovnimi partnerji nacedijo in obvezno zavijejo še na striptiz v Kleopatro. Dvoličnost, da te srat prime."

Pred dvema mesecema je Kleopatrino erotično ponudbo nadgradil na spletni strani www.kleopatra-leskovsek.si, kjer je postavil prvi slovenski live video chat, po katerem vroči pogovori z dekleti potekajo v živo, preko video kamere. "Tehnika predstavlja precejšen finančni zalogaj, še več problemov pa predstavlja usposobljen kader, zlasti tisti ženskega spola. S puncami na srečo nimam nobenih težav. Program poteka od štirih popoldne do štirih zjutraj, na programu pa zaenkrat dela osem deklet. Ko jih bo dvanajst, bom začel razmišljati o 24-urni varianti, ponudbo pa bom popestril tudi s seksom v živo. Razgovori s slovenskimi pari že potekajo. Naenkrat se lahko priklopi 120 obiskovalcev, ki kontaktirajo med sabo in z dekleti. Puncam v glavnem pravijo, kaj naj slečejo, kaj naj oblečejo, kje naj se božajo in kako, one pa to naredijo. Če je kdo nesramen ali preveč vulgaren, ga kratkomalo vržemo dol, včasih tudi na predlog ostalih obiskovalcev." In kaj spletni voajerji najpogosteje sprašujejo punce? "Odvisno. Sprašujejo jih, koliko so stare, od kod so, kaj počnejo, kakšen seks jim je všeč, vabijo jih na večerje in podobno. Nekateri se zadovoljijo s pogovorom, drugi hočejo videti vse."