Duhovno Prehrambeni Obrat

Metelkova je že debel mesec bogatejša za novo koncertno in družabno prizorišče, imenovano Menza pri koritu. V menzi, ki je v okviru bivše vojašnice JNA resnično služila svojemu namenu, sedaj pa lahko svojim gostom ponudi le tekočine na osrednjem pojilu, so nekdaj vijugali domači skejterji in jo uporabljali za zasilno zimsko vadišče, sedaj pa so se v njej ustalili aktivisti Društva za zaščito ateističnih čustev in K.U.D. Mreže ter nameravajo nje duri na stežaj odpreti kar najširšemu številu glasbenih panog.

Kdor je vsaj malce sledil izboru ansamblov, kakršne vozi po pokrajinskih klubih domovine DZAČ (in morda prisluhnil, kaj drgne njen hišni ansambel Žoambo Žoet Workestrao), bo kuj uganil, da se bo nje spored napajal iz čudaških, a kljub vsemu dratarskih tokov. Podobnih, kot tečejo po žilah ojačevalca, preko efektov in naprej v kitaro enoglavega podjetja Razorblade jr., solo eskapade, ki si jo je privoščil kitarist hrvaško-nizozemskega ansambla Gone Bald. Seveda se lahko sodobni solo kitarski nastop spelje le s pomočjo kitarinih najboljših prijateljev, pedalov, zadolženih za pomnoževanje in zančenje nje od Boga danega glasu, in če je Žiletka jr. svoj iskreno zločesti nastop spočetka še držal na vajetih suspenza, je bilo zadržanosti, pa tudi nalašč plehkega kovinskega zvoka konec takoj, ko je iz ojačevalca šinil prvi močnejši šus elektrike in se je vrhunec nastopa odvijal v znamenju bridkega žaganja in feedbacka, ki ga je Žiletka lovil z Menzinih zidov.

Vse prej kot majhno število točk za umetniški vtis v izrazito Hendrixovski disciplini, kjer se svežina meri z vedno manjšimi enotami. Žiletko je prejšnji četrtek, pogreznjeno v naslanjače Menze, prišlo poslušat zanemarljivo število ljudi, medtem ko so Holandci The Ex v soboto zapolnili parter. Vprašanje, če bo renome, ki se The Ex drži iz osemdesetih, med drugim tudi zaradi sodelovanja s Tomom Coro, zdržal tudi po zadnjem koncertu, saj toliko starinskih nojzerskih fint, predvidljivih rešitev in postpankovske navlake že dolgo ni bilo na spregled in bi si četo vznemirljivejših muskontarjev komod našli v sosednji fari. No. Menzi vsekakor, še posebej ob številu in sestavi sobotne publike, zaradi katere je menza za trenutek zadišala po ilirskobistriškem MKNŽ-ju, lahko izrazimo le dobrodošlico ob vpisu na metelkovsko klubovsko transverzalo, ki sega od gejevsko lezbičnega Tiffanyja in Monokla, preko kluba hendikepiranih, Mizzarta in Channel Zera do Kluba Gromki in se konča v salonu Egoeast.

povezava