S pičpitovci nad zimo

Menza pri koritu, oporišče naprednih sil in eno izmed prizorišč, zaradi katerih bo letos Metelkova obveljala za najživahnejše, najbolj sproščeno in najpestrejše osvobojeno ozemlje prestolnice, je ta četrtek resda ostala brez toplotnega agregata, tako da je v njenih naslanjačih prezebajoča konjenica Rodea, ko je napočila usodna ura, le stežka zbrala vse, za prisluh koncertu potrebne ledvice.

Vendar pa so nas grele eteričnejše sestavine, v prvi vrsti neverjetno kompetentna godba zagrebškega kvarteta Pitch Pit, ki odnese živo glavo in ovacije iz tako tveganega podjetja, kot je ustvarjanje instrumentalne dratarske muzike. Pičpitovci na prvo uho, zaradi zvena kitar, izhajajo iz sonicyouthovskega meteža elektronov, obenem pa se jim pozna tako lekcija iz repeticije Roberta Frippa kot vročekrvni posthardkorovski izbruhi in znajo nastop, od uvodnega ogrevanja preko umirjanja žoge do zaključnega, z neparnimi ritmi bogatega šusa, speljati s hvalevredno dinamiko in suspenzom. Priporočamo! Nič kaj radoživa, a zle volje, tesnobe in besa polna muzika je do petnih žil razplesala edinole ljubljanskega darkerskega veterana, zato pa je požela neprimerno močnejši odziv pri policijskih informantih, zaradi katerih sta se na Metelkovo, pa prav po koncu koncerta, zgrnili dve marici in par patrolnih avtomobilov, iz katerih so prihiteli varuhi postave, belo gledali pred zaprtim Klubom Gromki popivajoče krajane in praznih rok odšli novim dogodivščinam nasproti. Kakšna blamaža.