In odfrčal je v (analogno) vesolje

Resda se ne zgodi prav pogosto, a včasih gre tolažiti tudi organizatorje koncertov. Naloga bi bila kaj banalna, ko bi šlo za s finančnim deficitom povzročene težave, a tokrat je bilo drugače. Zadnikarjev Miha, tekom stotih porazov in zmag prekaljeni borec untergrunta, pač ni obupaval in besnel enostavno zaradi minusa, ki je v sredin večer odtekel iz Gromkine blagajne, temveč - izjava, ki bo šla v anale, glasi: "Če že pušim, hočem vsaj uživat!" - zaradi umanjkanja vrhunca večera, za katerega je bil zadolžen bivši Canovec Damo Suzuki.

Če se je na nastopu majhnega Japonca velikega imena še enkrat dognalo, da ne gre zaupati stari slavi, posebej če se izkazuje v tako omledni, monotoni obliki, kot so hipaške, pesniško izpovedne Suzukijeve litanije, spremljene s kilavimi rokenrol napol improvizacijami z lastno tehniko in imaginacijo omejenega tria, in da ne gre zaupati niti Suzukijevim v živo posnetim, iz bogve koliko koncertov sestavljenim ploščam, je petdeseterica strank Menze pri koritu vseeno prišla na svoj račun. Že zaradi japonskega tria Altered States, ki se je običajev džezovskih improvizacij lotil brez pietete in oživčen z veliko mero elektrike, kar, gnano z živahno medgodbo vrhunskih muskontarjev, dostikrat pripelje do vulkanskih izbruhov nojza in natančne dekonstrukcije po vijakih. Je kdo rekel, da kani džez postati salonska klasika in precejanje starih, kosti polnih župc? Japonci sigurno ne.