Metelkova: praznično

O, marička. Gre svetu in domovini na slabše? Le kaj drugega naj si človek misli, ko se vrne s sončnega Jadrana in ga presenetijo že malce pogrete novice o odpovedi megalomanskega Pop Arts festivala, ko v Križankah končno ne zasledi tistega ubogega Novega rocka in ko v emajlu prebere resda blaga prepucavanja čelnikov Radyoyo in Škuc Ropota zaradi odpovedanega Breakbitnikk festivala.

Naj izobesimo črno zastavo in tri minute odmeditiramo v popolni tišini? Ali naj le pojamramo nad kupno močjo in zavzetostjo slovenske mladine, ki ni hotela odšteti kupa denarja za raztrobentane atrakcije z malega ekrana, mirno in dostojanstveno pospremimo po dolgi bolezni preminulo, že dolgo ne več usodno smotro domačih ansamblov v prepozni grob ter pomodrujemo ob prirediteljem nenaklonjenih tarifah avditorija v Križankah? Če bi bila škodoželjna, pa ni, bi konjenica Rodea morda celo rezgetala zaradi poraza Velikih, tako pa si je le otrla hladen znoj s čela in se, hvaležna usodi za razrešitev pereče dileme - ali naj gre spričo izkušenj iz preteklosti sploh povohat tako predvidljive, razvodenele in skurbane mitinge - odpravila drugam. Recimo na Metelkovo, ki te dni, sveže prenovljena z orodji nemško švicarskega ceha Axt und Kelle, pod geslom Svoboda! (nisi sama) praznuje osmo obletnico zasedbe in vse od začetka letošnje pomladi knjiži obisk, kakršnega ne pomni.

Za uvod v obsežnejše praznovanje so epicenter med Gromko, galerijo Alcatraz in Menzo pri koritu (hardkorovci iz Menze so šele pri zbiranju prijav za tradicionalni DrrMrr ortopank festival, Channel Zero pa se odpre konec septembra) prejšnji petek zavzeli gostje projekta Crossradio, ki od februarja povezuje valove Radia študent in njegovega zagrebškega soimenjaka, beograjskega B-92, sarajevskega eFM in zrenjaninskega Radia Kojot. In, roko na srce, razočarali, posebej v Menzi, kjer je po skrajšanemu uvodniku Demolition Group sledil kataloški crossover zrenjaninskih ljubiteljev R.A.T.M. in Pantere Overdrive ter nebogljeni reggae zagrebškega ansambla Abrakha-Dub-R. Bi se selektorji mostogradnje odrezali bolje, ko bi v skrajnosti vajeno Menzo uvrstili pregnanejše ansamble in bi gostom Gromke, kunštno breakbeat elektroniko Belgrade Yard Sound Systema ter zaenkrat še okorno zlepljene sintetične ritme in kitaro deskelskega dvojca Harlem Underground (glej pod: Link der Wasser), izvajalcem in publiki v prid namenili internejšega od petkovega večera? Bi. Prehodno tedensko palmo so tako, z občutnim vodstvom pred kar špasno predstavo Malega in Velikega klovna Jest idiot, pred v Alkatrazu postavljenim, ironije in sakralne tematike bogatim Muzejem premoderne umetnosti sedmerice slikarjev, pred prvim metelkovskim jumbo panojem Soški biser Damijana Kracine in Katarine Toman ter pred prvim, Terrahovim znamenjem, ki na vhodu opominja na heroinsko kugo enaindvajsetega stoletja, odnesli bolgarski gostje, trubači Karandile. Romska enajsterica, ki so jo morali zaradi prenatrpanosti kmalu preseliti iz Gromke v Menzo, je pač, kljub po sili razmer odigranim terasnim vižam in kljub velikim odmerkom Bregovića, prepričala tako tehniciste kot cenilce vzdušja in pripravila čago, da se jo pomni. Le kako mora šele žgati na kaki ciganski poroki!