Kalašnikov, vrtiljak in ameriški blazneži

Konjenica se je nadejala vroče muzike, morda celo čage, kot so jo v Menzi pri koritu znali prirediti ciganski - bodimo korektni - romski ansambli, tudi brez povoda, kakršen je svetovni dan Romov. In prvi predpogoj je bil izpolnjen, Menza je bila namreč že ob desetih zvečer tako obljudena, kakor se ji redko zgodi ob poznejših urah. Mar na Metelkovi poteka kongres, je toliko ljubiteljev in povečini ljubiteljic muzike, ki so prišle obhajat praznik eksotičnega jim ljudstva?

Zasluge za gnečo pa gredo tokrat mladim etnologom, natančneje Študentskemu etnološkemu gibanju, ki skrbi za zabavo in Združenju kula, katerega namen je gojenje kulture strpnosti in dialoga, koncert v Menzi pa je bil le za uverturo petkovi prireditvi Zakaj pri nas živijo Cigani? na faksu. In kakšno uverturo! Iz džezi standardov in lastnih, bolj pregnanih viž sestavljeno uverturo, ki jo je priredil Electric jazz trio, zaradi čigar navihanega klaviaturista se je nekaj časa dalo pretrpeti tudi najbolj osladne in najbolj po Lebu i soli zaudarjajoče pasuse. Kdove, morda pa je tudi sam trio že opazil, kako se razživi njihov Little Richard na električnem klavirju, kadar preklopi na harmoniko, kdove, morda pa bi se k njegovemu melosu prileglo kaj bizarnejšega od džezrokerske pogrete župce?

No, če bi se zbranemu etnološkemu podmladku kaj res prileglo, bi se prilegel scenosled narodnih in ponarodelih, za katerega lahko le ugibamo, ali bi ga ubral tokrat izostali Zoltan trio iz Prekmurja, namesto katerega se je na oder podala ad hoc zbrana zasedba. In požela viharno navdušenje! Kaj bi razglabljali o etničnem, ko pa je tudi etnologom za študentsko fešto dovolj že en kalašnikov.

Tisti četrtek pa na Metelkovi niso razsajale le študentske fešte, temveč tudi veliko nabritejši tiči in tičke, denimo Robertina Sebjanić, Špela Ivančič in Saša Spačal iz Tovarne Rog, ki so v Alkatrazu postavile instalacijo Med-mesto, impozanten svetlobni vrtiljak, ki mede percepcijo in vešče izkorišča fotografijo. Epileptikom odsvetujemo.

Epileptiki pa verjetno ne bi bili navdušeni niti nad tem, kar uganja in bo na petkovem Noise festivalu uganjal tamladi Brecelj, tokrat le s kitaro in v tandemu A.U.B., ki se uvršča med bolj spontane nojzerske zasedbe. Ko bi bilo toliko spontanosti, kolikor jo kaže duo med hreščanjem s kitaro in klofanjem po klaviaturi, kazal tudi med razbijanjem plošč, ki je zabelilo nastop, bi se morda lahko šel vsaj spodoben nojzerski teater. Seveda pa je glede teatralnosti težko posekati najbolj nabrite tiče četrtkovega večera, ameriške Magic People, in glede bizarnosti prekositi besedila njihovega pojočega bobnarja. Magic People včasih valijo pravo Magmo, predirajo ušesa s frekvencami flavte in sintetizatorjev, motovilijo teme iz grozljivk, dostojne Johna Carpenterja in bi, ko bi se njihova klaviturista bolj pobrigala za zvok svojih žlahtnih inštrumentov, lahko žgali tako zagatne in zlobne kot Add N to (X). Vsekakor dobrodošel prispevek k ameriški blaznosti in znak, da se izplača vsake kvatre zaiti k Hripavem grlu iz Gromke.