18. 5. 2012 | Mladina 20 | Kultura
Rdeča
Igra Johna Logana govori o menjavanju generacij v slikarstvu 20. stoletja in je hommage umetnosti svetovno znanega abstraktnega ekspresionista Marka Rothka
V vlogi Marka Rothka nastopa Gregor Baković, njegovega asistenta Kena pa igra Saša Tabaković
© Peter Uhan
Mark Rothko, predstavnik abstraktnega ekspresionizma in avtor po novem najdražjega dela sodobne umetnosti, prejšnji teden na dražbi prodanega za 86,9 milijona dolarjev, se je rodil leta 1903 v ruskem Dvinsku kot Marcus Rothkovitz. Leta 1913 je z mamo in sestro emigriral v ZDA, kjer so se pridružili očetu in starejšima bratoma. Skupaj z ruskimi emigranti je obiskoval univerzo Yale, ki pa jo je zapustil brez diplome. Leta 1933 je imel prvo samostojno razstavo v Museum of Art v Oregonu, leta 1938 pa je postal državljan ZDA. Eksperimentiral je z »avtomatičnim risanjem« in raziskoval mit o Ojdipu. Zanimala sta ga gledališče in Nietzschejevo delo Rojstvo tragedije in duha glasbe, ki sta močno vplivali na njegova poznejša dela. Leta 1958 je sodeloval na 19. beneškem bienalu in uradno spremenil svoje ime. 25. februarja 1970 si je v svojem ateljeju vzel življenje. 29. maja istega leta so v Tate Gallery odprli Rothkovo sobo, leto pozneje pa v Houstonu Rothkovo kapelo, v kateri so izobešena platna na temo Kristusovega pasijona.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Kultura
V vlogi Marka Rothka nastopa Gregor Baković, njegovega asistenta Kena pa igra Saša Tabaković
© Peter Uhan
Mark Rothko, predstavnik abstraktnega ekspresionizma in avtor po novem najdražjega dela sodobne umetnosti, prejšnji teden na dražbi prodanega za 86,9 milijona dolarjev, se je rodil leta 1903 v ruskem Dvinsku kot Marcus Rothkovitz. Leta 1913 je z mamo in sestro emigriral v ZDA, kjer so se pridružili očetu in starejšima bratoma. Skupaj z ruskimi emigranti je obiskoval univerzo Yale, ki pa jo je zapustil brez diplome. Leta 1933 je imel prvo samostojno razstavo v Museum of Art v Oregonu, leta 1938 pa je postal državljan ZDA. Eksperimentiral je z »avtomatičnim risanjem« in raziskoval mit o Ojdipu. Zanimala sta ga gledališče in Nietzschejevo delo Rojstvo tragedije in duha glasbe, ki sta močno vplivali na njegova poznejša dela. Leta 1958 je sodeloval na 19. beneškem bienalu in uradno spremenil svoje ime. 25. februarja 1970 si je v svojem ateljeju vzel življenje. 29. maja istega leta so v Tate Gallery odprli Rothkovo sobo, leto pozneje pa v Houstonu Rothkovo kapelo, v kateri so izobešena platna na temo Kristusovega pasijona.
Na odru ljubljanske Male drame so 20. aprila premierno uprizorili biografsko dramo Rdeča priznanega ameriškega dramatika, scenarista in filmskega producenta Johna Logana, ki je med drugim tudi (so)avtor scenarijev za filme Gladiator, Letalec, Sweeney Todd: Hudičev brivec in najnovejšega filma o Jamesu Bondu – Skyfall. Igro Rdeča je napisal leta 2009. Istega leta so jo krstno uprizorili v londonskem gledališču Don–mar Warehouse, po nekaj mesecih pa prenesli na Broadway. Junija 2010 je prejela šest nagrad tony, tudi za najboljšo igro. Rdeča je biografska drama o specifičnem trenutku v življenju slikarja sublimne abstrakcije Marka Rothka ter v prvi vrsti odkriva Rothkove značajske poteze in njegovo filozofijo umetnosti, spregovori pa tudi o zgodovini slikarstva 20. stoletja in o velikih slikarjih vse do Rembrandta in Michelangela.
Dogajanje je postavljeno v Rothkov atelje (nekdanjo telovadnico) v New Yorku med letoma 1958 in 1959, ko je dobil prvo naročilo za serijo okoli trideset platen, ki bodo krasila stene prestižne restavracije Seagram Buildinga na Manhattnu. Čeprav je bilo slikanje po naročilu v nasprotju z Rothkovo umetniško etiko, je ponudbo vseeno sprejel. V tem času je bil že priznan slikar, ki je skupaj s sodobniki oblikoval newyorško slikarsko šolo, ki je razvila vsaj dve smeri: action painting in color-field painting. Rothko je bil pripadnik slednje, saj je razvil povsem svojstven pogled na površino in strukturo slike. Njegove slike delujejo kot meditacije o življenju, filozofiji, duhovni izkušnji ter odražajo čustva in človeško dramo, ki jo je izkusil v življenju.
Leta 1958 je Rothko najel mladega asistenta Kena in njuno intenzivno sodelovanje razgalja Rothkove samodržne značajske poteze, miselno in ustvarjalno disciplino ter brezpogojno posvečenost umetnosti. Razlikujejo se tudi njuni pogledi na umetnost; mladi Ken nima zaledja, ne pozna Freudovih ali Jungovih psihoanalitičnih teorij in ne bogatih naročnikov sodobne umetnosti. Rothkove slike lahko občuti z naravno senzibilnostjo, ki ga vodi tudi na njegovi slikarski poti. Najglobljo Rothkovo tragiko, zavedanje o minljivosti, Rdeča zariše prek Rothkovega in Kenovega spopada o rdeči barvi, saj se Rothko na smrt boji, da bo črna nekoč pogoltnila rdečo, ker je prepričan, da črna simbolizira smrt, rdeča pa življenje.
Dramaturginja uprizoritve Eva Kraševec pravi, da jedro igre, odnos med petdesetletnim Rothkom in njegovim mladim asistentom Kenom, poseže na univerzalno raven; gre za menjavo generacij, ki se odvija v umetniškem svetu, in za prihod novih ustvarjalcev, ki v stilu poparta upodabljajo vsakdanje življenje in brezkompromisno vztrajajo pri brezpomenskosti. To je v popolnem nasprotju z Rothkovo vizijo slikarstva, v kateri stremi po višjih, transcendentnih stvareh. V Rdeči se soočita dve generaciji, dve umetniški senzibilnosti, predvsem pa gre za Rothkovo soočenje s samim seboj v zenitu kariere, ko odtenki na njegovih platnih že začenjajo temneti.
Predstavo je režiral Zvone Šedlbauer, v vlogi Marka Rothka nastopa Gregor Baković, njegovega asistenta Kena pa igra Saša Tabaković. Za scenografijo je poskrbel slikar Žarko Vrezec, za kostumografijo Marta Frelih, za glasbo pa Darja Hlavka Godina.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.