Maja Smrekar, intermedijska umetnica

Ljubljanska Galerija Kapelica je te dni videti kot promocijska stojnica na sejmu mlečnih izdelkov. Na brezhibnem razstavišču so izobešene spolirane fotografije novega jogurta Maya YogHurt. Na eni je vidna njegova bela, gosta struktura. Na drugi kraljuje plastična steklenička, odeta v modro-rdeče-sivo celostno podobo.

Tam je tudi hladilna vitrina. Takšna čisto majhna, a dovolj velika, da v pokušino ponudi nekaj promoviranega izdelka. Obiskovalec se mora le podpisati, potopiti žlico v jogurt … in ga pojesti.

Nekateri jogurti imajo barvne plasti sadne kaše, bela vsebina Maya YogHurta pa je prekrita z modrikasto ali rdečkasto grudičasto plastjo, ki ni sadnega okusa. Enakega okusa je kot jogurt. Pač navaden jogurt. A le po okusu!

V vseh drugih pogledih to pač ni navaden jogurt. Maya YogHurt je edini jogurt, ki nosi genske sledi Maje Smrekar. To seveda še ne pomeni, da z zaužitjem jogurta pojemo tudi del nje. Pojemo pa produkt njenega encima. Produkt nečesa, kar je prišlo iz njene molekularne kapacitete.

Zveni neverjetno? Ali vsaj zapleteno? Kako zapleten je bil šele postopek. Projekt je izvedla v sodelovanju z Inštitutom za biokemijo ljubljanske medicinske fakultete. Dala je kri. Izolirali so njen RNA, ga prepisali v cDNA, ven izrezali gen LDH z zapisom encima Laktat-dehidrogenaza, ki je ključen za nastanek mlečne kisline, in ga skupaj z genom kvasovke poslali v ZDA, kjer so naredili sintetični gen in ga poslali nazaj. Tega so potem vstavili v kvasovko, ki ga je sprejela. Eksperiment je uspel. Nenadoma pa je začela proizvajati precej mlečne kisline. In ko so vse to skupaj prefiltrirali s filtrom 0.2 μm, so gensko spremenjene mikroorganizme v skladu z zakonodajo pustili v laboratoriju, iz njega pa prinesli produkt. In tega zdaj najdemo v grudičasti plasti Maya YogHurta.

Sama v svojem umetniškem projektu vidi eno od morebitnih rešitev za prenaseljen in lačen planet. Morda celo rešitev iz krize. »Če bi delavci lahko dajali svoj molekularni kapital za hrano, bi s tem zmanjšali stroške. Delavci bi ohranili službe, kapital bi preživel, krize bi bilo morda konec?« se sprašuje.

Med gensko spremenjene organizme, zaradi nezadostnega poznavanja pogosto stigmatizirane, je pred tremi leti padla po naključju. Najprej jo je zanimalo le, kje so si človeški in drugi organizmi podobni v evolucijskem smislu, in še preden se je zavedela, je bilo treba stopiti v dialog s stroko. »Takšne projekte mnogi dojemajo kot znanstveno fantastiko. A če o njih razmišljaš skozi neki konkreten projekt, vzpostavljaš širok družbeni diskurz in pripomoreš k prebujanju zavesti o tem, kdo smo, od kje prihajamo in kam gremo, je to kvečjemu soočanje z realnostjo in možnih realnostih prihodnosti,« je prepričana.

Že od nekdaj je bila »multidisciplinarka«. Risala je, delala kolaže iz gline, pela je in plesala, rada pa je imela tudi filme. In ko je pri dvanajstih videla drugi del Terminatorja z vsemi stroji, ki so videti kot ljudje, in potovanji skozi čas, je bilo to popolno razodetje. »Ta film mi je odprl oči o možnih realnostih prihodnosti, ki hkrati parafrazirajo realnost tukaj in zdaj. Točno to me zanima še danes,« pravi.

Ne preseneča, da je med študijem kiparstva ugotovila, da jo vleče v izrazito sodobne, intermedijske umetniške prakse. Deloma zato, ker ni bila ves čas le umetnica, temveč je denimo tudi čuvala razstave, vidžejala ter izdelovala scene in kostume, deloma pa tudi zato, ker našo sedanjost tako zelo pogojujeta znanost in tehnologija. Tudi zato jo tako zanimata oboje, živo in neživo, sploh pa njun preplet. In po številnih projektih, kjer se je ukvarjala z roboti, subtilnim orožjem, potovanjem v leto 802.701, čustvenim spominom … se je zadnja leta najbolj našla v bioartu, najprej v sodelovanju z dr. Špelo Petrič in zdaj še sama.

In še ena rdeča nit zaznamuje njene projekte. Vedno je angažirana. Nujno se ji zdi, da se kot umetnica odziva na dogajanje okrog nas, da ga komentira, išče rešitve in da z njimi nagovarja najširšo javnost. In to se ji zdi toliko bolj nujno prav zato, ker so njeni projekti podprti tudi z javnimi sredstvi. In ker je s tem odgovorna javnosti.