Slovenia Coworking, povezovalci

V prvem nadstropju ljubljanskega Kina Šiška se vsak četrtek med deveto in peto – coworka. Ja, coworka.

Lahko bi se uprli anglizmu in rekli, da se sodeluje, a kaj, ko coworking pomeni še veliko več. Je sinonim za sodoben, alternativen način dela, ki predvsem freelancerjem in tudi drugim profesionalcem iz najrazličnejših panog omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovni prostor, kjer potem delajo vsak zase ali v skupinah, a se tudi spoznavajo in družijo, spodbujajo drug drugega in si pomagajo, ob vsem tem pa morda zakuhajo tudi nove projekte.

Na coworking dogodkih v Kinu Šiška lahko zasledimo ljudi vseh profilov, zlasti pa kreativce. Včasih jih pride več, včasih manj. Skoraj nihče pa ne pride le enkrat.

Tako ugotavljajo tisti, ki jih iz tedna v teden vabijo tja – Eva Perčič, Luka Piškorič in Marko Orel iz iniciative Slovenia Coworking. So ključni promotorji coworkinga pri nas in težko je verjeti, da so pred letom dni začeli s popolne ničle. Medtem so se namreč tako zakopali v literaturo in primere dobrih praks, predvsem pa v razvijanje svoje vizije coworkinga, da slednjo na strokovnih srečanjih v tujini že izpostavljajo kot enega najsvetlejših zgledov. Po zaslugi njihovega »know-howa« je zaživel tudi coworking na Hrvaškem.

In kakšen je ta »know-how«? Prepričani so, da ni dovolj, da posameznike z vseh vetrov le posedeš v skupen prostor in daš vsakemu svojo pisalno mizo, temveč moraš ob tem nujno zgraditi tudi skupnost. In potem moraš njene člane ves čas povezovati med seboj in tudi z drugimi, hkrati pa vsem skupaj odpirati oči o neskončnih možnostih, ki jih danes vse bolj ponujajo tudi druge nove ekonomije, od socialnega podjetništva do crowdfundinga.

Koliko teorije. In koliko načrtov! In kuje jih le tričlanska ekipa, ki ima vsem ob tem še službe – Eva in Luka imata raziskovalno-idejno agencijo Memo Institut, Marko pa je snovalec razpisov za projekte. Coworking je torej njihova druga, neplačana služba. A ne preseneča, da jim je prav ta omogočila skupno so-delovanje. Eva in Luka sta se s coworkingom pobliže spoznavala na Dunaju in v Berlinu, nato pa ustanovila Slovenia Coworking. Marka je navdušil ustanovitelj londonskega Huba, coworking prostora, osredotočenega na socialno podjetništvo, in ko se mu je ponudila priložnost za delo v Hubu v Pragi, jo je zgrabil. Potem so po naključju izvedeli drug za drugega in se povezali.

A vsi trije so bili že od nekdaj povezovalci. Eva je že od malih nog želela postati družboslovna raziskovalka, zato je študirala psihologijo ter nato še sociologijo in socialno delo. Danes je ena naših redkih neodvisnih družboslovnih raziskovalk, raziskuje pa predvsem skupnosti in prednosti zmanjšane potrošnje. Luka je med študijem ekonomije dobil uvid v operacijski sistem gospodarstva in družbe, sicer pa je že vse od srednje šole delal na različnih poljih kreativnih industrij in bil tudi eden prvih pri nas, ki so odkrivali potencial interneta. Marko je imel prvo lekcijo iz povezovanja v domači Beli krajini, kjer so ob vinogradniških opravilih vedno priskočili na pomoč vsi sorodniki. Danes dela doktorat iz coworkinga.

Marko je menedžerske in organizatorske izkušnje zadnje čase pridobival v Kreativni coni Šiška in Pop-up Domu, enomesečni pop-up trgovinici mladih slovenskih oblikovalcev in umetnikov, ki s svojim edinstvenim konceptom že zbuja zanimanje na tujem. In ni naključje, da iniciativa Slovenia Coworking podpira takšne projekte ter da se je najbolj osredotočila na podporo kreativnim industrijam. Prav med kreativci je največ freelancerjev, ki se pogosto prebijajo le iz projekta v projekt, čeprav bi njihovo delo zlahka postavili ob bok evropski in svetovni konkurenci. In tu želijo narediti premik in preobrat.

Za začetek pa bodo poskrbeli za svoj lastni coworking prostor. Otvoritev se je zavlekla zaradi nemogočih ljubljanskih najemnin, a če bo šlo vse po sreči, bodo prostor za vsakodnevno delo približno 50 posameznikov iz kreativnih panog odprli spomladi.