Društvo ljubiteljev Dicka Longa

Velikost je pomembna. In dolžina tudi. Še posebej, ko gre za strip

Ne zgodi se prav pogosto, da te na stripovski promociji pričakajo dolge hrenovke v mehkih kruhkih, žmohtna domača pica, viski v potokih in toplo pivo. Vsega je bilo v izobilju tisti torek v Strip.art.nici Buch. In tako je tudi prav. Ker se ne zgodi prav pogosto, da v luksuzni trdi vezavi izideta zbrana lik in delo nekoga, ki si to res zasluži. Če za koga, potem zanj velja, da je prišel tiho in odšel v legendo. Že junija 2000, ko se je na stripovskih straneh hrvaške izdaje Playboya pojavil prvič.

Pomečkani, popolnoma netrendovski zasebni detektiv večno mrkega obraza, z nepogrešljivim čikom v kotičku ust in steklenico žgane pijače na načeti delovni mizi zanemarjene pisarne. Spisek njegovih razvad, ki so jih makrobiotični in polnozrnati časi že zdavnaj prekategorizirali v smrtne grehe, se nadaljuje s pretiranim konzumiranjem piva, nesmotrnim uživanjem nezdrave hitre hrane in prigrizkov ter neprimernim predajanjem hazarderskim radostim. Da posedanja v družbi zaležanih modelov, ki 99 odstotkov časa modrujejo o fuku in joških in ritih mimoidočih pripadnic lepšega (da, znatno lepšega!) spola, medtem ko preostali odstotek namenjajo rešitvam, kako čimbolje nategniti državo, niti ne omenjamo.

Uganili ste. To je zasebni detektiv Long. Dick Long. »Long. Primeren priimek za protagonista satirično erotičnega stripa, ki sem ga takrat scenaristično snoval za Štefa in Playboy. Potem sem se spomnil, da je v angleški besedi 'dick' prav tako veliko žanrske simbolike, hkrati pa je lahko tudi ime,« se spominja Darko Macan, hrvaška živa enciklopedija stripa, scenarist, publicist in stripovski urednik, ki se je na začetku zaradi hkratnega angažmaja pri otroških slikanicah preventivno skril za psevdonim Brando. Poleg Macana so nato pri scenarijih sodelovali še Mladen Devčić Deva, Ivan Prlić Prle in risar Štef Bartolić sam. »Dick Long. Kaj tako neumnega pa še ne, sem si rekel, ko sem to na glas prebral, ampak boljše ideje nisem imel, čas me je basal, Štef ni ugovarjal in strip je šel v proizvodnjo. In nikoli si ne bi mislil, da bo iz njega nastalo nekaj tako – kultnega,« še dodaja Macan.

Dick Long. Ime odzvanja v ušesih njegovih strank, ki so, le kdo bi vedel, zakaj, ponavadi fatalno blond in polne argumentov v predelu dekolteja ter območju bokov. Njihove življenjske zgodbe, ki jih vodijo v točno določeno detektivsko pisarno, so večinoma kratke, a zapletene, njihove noge v ozkih krilih pa dolge in ravne. Dick ima vsakič samo štiri strani, da reši primer, kar njegove stranke spretno izkoriščajo. Ni časa in prostora za zavlačevanje. Vejo, kje je njegova šibka točka v obliki trdnih argumentov. Njegovo orožje ni za pasom, marveč pod njim. Orožje, po katerem prej kot lastnik bliskovito sežejo njegove stranke. In hej, to ni magnum 44 ...

Dick Long je na Playboyevih straneh ostal celih 126 mesecev, se pravi deset in pol let, kar je za nek stripovski serial celo v svetovnem pogledu zavidljiva doba. Še več, strip si je takorekoč že s prvo epizodo nabral zvesto občinstvo, ustvaril kultni status in za hrvaški Playboy postal nekaj takega kot Diareja za našo Mladino. Posrečena in potencirana kombinacija klišejev iz žanrske in pogrošne krimi literature, dopolnjena s protagonistom, ki je videti kot karikatura Humphreya Bogarta, Leslieja Nielsna in Clinta Eastwooda, zrolanih v eno s svojimi filmskimi vlogami, ter vmeščena v hard-boiled okolje romanov Raymonda Chandlerja, prešpikanih z aktualnimi zgodami in nezgodami iz hrvaške tajkunsko tranzicijske realnosti, so predstavljali eksplozivno humorno zmes, ki je med stripovsko populacijo Playboy prodajala bolje kot razgaljene mladenke. Skratka tako, kot sta nekoč Sokol in golobica prodajala Mladino.

Dick Long je nato kmalu začel izhajati tudi v Srbiji in Makedoniji. Angažirano dodelana hard-boiled parodija z dodano vrednostjo v obliki presežka mojstrsko upodobljenih pin-up deklet, je zaslovela predvsem zaradi veličastne grafične podobe, ki jo je Dicku in njegovim strankam vtisnil Štef Bartolić (letnik 1967), eden najboljših in najbolj profiliranih hrvaških striparjev in ilustratorjev, ki ima za pasom še dva kultna stripovska seriala in sicer grotesko Crni Popaj in najstniško rokenrol pripovedko Gluhe laste. Štefov stil je edinstven, njegova dela pa duhovita in neubranljiva. Kot rečeno, je v desetih letih in pol zrisal 106 štiristranskih epizod Dicka Longa, ki naposled doživlja integralno objavo v štirih 108-stranskih trdo vezanih stripovskih albumih.

Prvi album najdete v Strip.art.nici Buch.