Srčnost in pogum
Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, glasbenika, ki sta prepričana, da lahko z modrostjo in s ponosom skupaj spremenimo svet na bolje
Dejan Lapanja in Katarina Juvančič
© Sunčan Patrick Stone
Še pred nekaj leti je razcvet na naših tleh doživljala sodobna ljudska glasba, danes to lahko trdimo za domače kantavtorsko snovanje. Eden od dokazov za to sta tudi glasbenika, ki sta na zadnjem Kantfestu, osrednjem domačem kantavtorskem festivalu, odnesla srebrno kanto: Katarina Juvančič in Dejan Lapanja. Gre za kantavtorski dvojec, v katerem sta združena antropologinja in glasbena publicistka ter vsestranski glasbenik in producent, pa tudi jazzovski kitarist, ki se je kalil v dobro znanih skupinah Olivija in Bast, zdaj pa nastopa z vse bolj priljubljenim jazz-etno-rock triom Vaska Atanasovskega, v eksperimentalni zasedbi Salamandra Salamandra (kot bobnar) in v duetu s pevko Severo Gjurin.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Dejan Lapanja in Katarina Juvančič
© Sunčan Patrick Stone
Še pred nekaj leti je razcvet na naših tleh doživljala sodobna ljudska glasba, danes to lahko trdimo za domače kantavtorsko snovanje. Eden od dokazov za to sta tudi glasbenika, ki sta na zadnjem Kantfestu, osrednjem domačem kantavtorskem festivalu, odnesla srebrno kanto: Katarina Juvančič in Dejan Lapanja. Gre za kantavtorski dvojec, v katerem sta združena antropologinja in glasbena publicistka ter vsestranski glasbenik in producent, pa tudi jazzovski kitarist, ki se je kalil v dobro znanih skupinah Olivija in Bast, zdaj pa nastopa z vse bolj priljubljenim jazz-etno-rock triom Vaska Atanasovskega, v eksperimentalni zasedbi Salamandra Salamandra (kot bobnar) in v duetu s pevko Severo Gjurin.
Skupaj sta se Katarina in Dejan v javnosti prvič pojavila konec leta 2009, ko sta se s folk-rock komadom Uej Uej (Magdalenca) uspešno predstavila na natečaju Vala 202 in tudi nastopila na zaključni prireditvi v ljubljanskem Kinu Šiška. Skladba je svoje mesto našla na njunem prvencu Selivke, ki sta ga pri svoji založbi Stray Cat Tunes ob pomoči sozaložnika, mariborskega Kluba kulturnih ustvarjalcev Ku-Ku, izdala lani.
Gre za konceptualno zasnovan album, na katerem je deset pesmi, rdeča nit pa so ženske zgodbe. »Selivke so moj poklon ženski moči, srčnosti, modrosti in pogumu. In moškim, ki jih ljubijo prav zaradi tega,« je v notranjosti albuma zapisala Katarina, prepričana, da pravice, ki so nam jih izborile prednice, niso nekaj samoumevnega, temveč si jih moramo izbojevati vsakič znova. In kdo so selivke? »Selivke so resnične ženske iz današnjega in preteklih svetov, njihove zgodbe pa so del zamolčane, pozabljene zgodovine, brez katere ne bi bilo teh pesmi,« pravi. Besedila pesmi piše v slovenščini, angleščini in srbohrvaščini ter v njih upesnjuje bogat izpovedni svet ženskih sentimentov, gradi most med sodobnimi usmeritvami in ljudskimi načini pesnjenja, tuje pa ji ni niti pisanje pesmi z bolj družbeno angažirano noto. Vse skupaj aranžmajsko zapakira njen življenjski in odrski spremljevalec Dejan Lapanja.
Selivke s prefinjenim občutkom pripovedujejo tragične in bridke zgodbe in odslikavajo družbeno dogajanje. Češnjev cvet denimo obuja spomin na čas druge svetovne vojne in govori o partizanki, ki je nagovorila cel vagon žensk, da so skočile z vlaka, namenjenega v koncentracijsko taborišče, Uspavanka za Fride je avtobiografska pesem, ki izvira iz Katarinine izkušnje soočanja z umrljivostjo, z rakom; to je bilo nekaj najtežjega, kar jo je doslej doletelo. Vendar jo je ta izkušnja tudi veliko naučila, zato je pesem v tolažbo napisala za vse ženske, ki »drhtijo« med življenjem in smrtjo. V Mene nema jezno in odločno pripoveduje zgodbo izbrisane matere samohranilke, ki je v več kot osmih letih z izjemnim trudom, vztrajnostjo, s ponosom in humorjem preživela popolno ponižanje in surovo odvzetje identitete. Pesem Lilija, vrtnica, glicinija pa skozi boleč dialog predstavlja arhetipski odnos med mamo in hčerko ter fenomen aleksandrink.
Čustveni, jezni, pa tudi nežni in krhki komadi o smrti, posilstvu, izgubi dostojanstva in upanja sestavljajo to žanrsko precej raznoliko ploščo, ki se dotika folka, jazza, rocka in eksperimentalne muzike. Temu primerno sta glasbenika izbirala sodelujoče, saj zvočno sliko plošče poleg njiju oblikuje še enajst glasbenikov: tri pevske gracije, Vesna Zornik, Irena Tomažin in Bogdana Herman, Ženski pevski zbor Kombinat, čelist Tilen Artač, violinist Matija Krečič, klaviaturist Tonč Feining (hammond in wurlitzer), bobnar Gašper Peršl, kontrabasist Klemen Krajc, harmonikar Tomaž Rožanec in Sabina Magajne na francoskem rogu. Nekateri izmed njih jima bodo na promocijskem koncertu, ki bo 1. februarja v kavarni ljubljanskega Grand hotela Union, pomagali Selivke pospremiti na pot.
Katarina in Dejan sta glasbenika, ki nastopata tudi na protestih. Lani sta tik pred decembrskimi prazničnimi dnevi vsem ljudem, ki jim ni vseeno, poklonila pesem Na kateri strani si?. Gre za prepesnjeno in prirejeno verzijo ameriške protestniške pesmi Which Side Are You On? iz leta 1931, ki jo je zapisala vsega sita ženska. »Gospodinja iz Kentuckyja, Florence Reece, jo je v jezi in ponižanju, ki sta sledila teroriziranju plačancev delodajalca njenega moža (rudarja in sindikalista), napisala na kuhinjski koledar in je do danes doživela že nešteto preobrazb in priredb,« pravita. Katarina dodaja, da bosta tudi to pesem igrala na koncertih, ki jih ne napovedujeta le v Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji, saj sporoča, da imamo prebivalke in prebivalci Slovenije dovolj poniževanja, ideoloških manipulacij in diktature kapitala ter da s srčnostjo, pogumom, modrostjo in ponosom lahko skupaj spremenimo svet na bolje.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.