Sporočila iz »globoke« ilegale

V ljubljanskem lokalu Bikofe, ki ga poznamo kot spodbujevalca kulturnega dogajanja v Ljubljani in kjer v zadnjem času najpogosteje nastopajo glasbeniki, so, odkar so malce prenovili svojo zadnjo sobo, v sodelovanju z vsestranskima ustvarjalcema Mino Žabnikar (Mino Fino) in Aljažem Koširjem - Fejzom znova okrepili tudi razstavni program, kjer gostijo že uveljavljene avtorje mlajše generacije in tiste, ki to šele postajajo.

Razdevičenje do golega slečenih sten je pripadlo provokativnim fotografijam Tadeja Vaukmana, pozornost so namenili tudi salonskima slikarskima revolucionarjema iz tandema Kitsch-Nitsch in lajfstajl fotografijam Ade Hamza. Ilustrator Zoran Pungerčar je s svojimi deli postavil nov mejnik, saj mu je uspelo prodati vse razstavljene slike in grafike. Kmalu se obetata tudi razstavi Jureta Engelsberga in slikarskega tandema Beli sladoled.

Z aktualno, peto razstavo pa so prostor odstopili protestnim transparentom, katerih avtorji so se v tem »leglu razvrata in nedomoljubja« spustili globoko v ilegalo in kličejo: »Prid nas pogledat, Janez.«

Visoko v zraku, tik pod Bikofejevim stropom, so tako na ogled najbolj opaženi transparenti na vseslovenskih vstajah, ki potekajo od decembra. Za njih je poskrbela peterica »plačancev protidržavnih elementov«, ki jo druži humor. Prihajajo iz vrst tekstopiscev, oblikovalcev, ilustratorjev, striparjev in stand-upa. Toliko lahko povemo, saj svojih imen ne izdajo, četudi do njih ni prav težko priti. Ker vsaka revolucija potrebuje obraze z imeni in priimki, nas je seveda vseeno zanimalo, zakaj so se ob razstavi odločili za anonimnost. »Kot pravi salonski socialisti delujemo v dobro ljudstva, zato imamo javno razkrivanje svojih identitet za buržujsko dekadenco in nečimrnost,« odgovarjajo.

Njihove satirične transparente, izvedbe katerih se običajno lotijo le nekaj ur pred demonstracijami, smo lahko opazili tudi na četrti vseslovenski ljudski vstaji, ko so udarili na račun domoljubnih solza, ki jih toči narod po odhodu Pomladnika, in zaničevali program privatizacije, ki bo vodne vire naredil bolj slovenske in cenejše. Inkubacijska doba idej je vendarle nekoliko daljša, priznavajo. V tem smislu gre za kolektivno delo, saj ideje na demokratičen način zbirajo in o njih razpravljajo. Ob tem lovijo urnik partizanske tiskarne, ki jim je v veliko pomoč pri izvedbi. Transparente bi seveda lahko risali tudi na roke, a bi jim to vzelo veliko več časa in jih tudi omejilo. Brezpredmetno pa bi bilo iti v alternativo zaradi alternative same, so složni.

Na satiričnih transparentih v maniri politične karikature in s pomočjo enostavne risbe v digitalni tehniki kombinirajo pravo dozo naivnosti in pronicljivosti ter nastavljajo ogledalo pohlepu in enoumju, ki prevevata našo družbo. In nam tako na duhovit način približujejo boleče zgodbe, ki se dogajajo okoli nas.

Odpirajo različne teme, motijo jih denimo raven političnega komuniciranja, korupcija, plagiatorstvo, ki je postalo tako rekoč nacionalni šport, in izrabljanje notranjih informacij za lastno bogatenje. Tako so ministra Vizjaka, ko so ga bremenile obtožbe zlorabe notranjih informacij, upodobili kot merjasca, ki se masti pri Telekomovem koritu. Na prvi vstaji decembra ni ostal neopažen niti transparent, na katerem so nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja upodobili kot goloritega pobalina, ki v svoji nevednosti brezskrben sedi na kopirnem stroju in kopira diplome. Primer sicer še ni povsem razjasnjen in tudi nekateri drugi transparenti so medtem morda že malce zastarali, a gotovo slikajo čas in razmere, ki so ljudi pripeljale na ceste. Kot denimo tisti: »En proračun je prazen, ne gremo še narazen.«

Problemi, ki jih izpostavljajo na transparentih, se ne delijo na leve in desne, zato so se lotili vseh, tudi Zorana Jankovića, ki so ga na enem transparentu skupaj z Janezom Janšo upodobili kot otroka, zasačena s prsti v marmeladi. Pri kritiki torej niso omejeni na desnico, saj so prepričani, da tudi to, kar se predstavlja za levico, ni prava levica. Se pa na njihovem meniju res najpogosteje znajdejo politiki z desnega političnega pola, ki se s svojimi arogantnimi izjavami kar sami nabijejo na kol. Sami se zavzemajo za socialni kapitalizem ali demokratični socializem in predvsem za srčno družbo, sposobno empatije.

Pravijo, da bodo čopiče in računalniške miške v kot pospravili šele, ko bodo na oblast prišli tisti, iz katerih se ne bo dalo več norčevati, in takrat bodo transparente morda »na lepe oči« podarili Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Če ta odločitev pri glasovanju ne bo dobila večine, jih bodo čez deset let prisiljeni prodati in z njimi obogateti. Medtem bodo morda našli tudi kakšen nov kanal za revolt, za zdaj pa bodo na ulici vztrajali s transparenti in skušali s pomočjo parodije sleherniku približati družbeno realnost.

Razstava transparentov:
Prid nas pogledat, Janez
Kdo: anonimni nedomoljubni brezdelneži
Kje: Bikofe, Ljubljana
Kdaj: do 3. aprila 2013