Matjaž Tančič, fotograf

Prostorna, temačna soba z omarami, divanom in umetelno izrezljano leseno mizo, za katero sedi njena edina prebivalka – starejša gospa v preprostem modrem suknjiču.

To zagonetno podobo je v enega svojih objektivov ujel na kitajskem podeželju. V 3D-tehniki, ki v nasprotju z »navadnimi« fotografijami gledalcu omogoči vpogled v še eno dodatno dimenzijo, globino. Podoba se zato zdi še bolj realistična, še bolj otipljiva, a le, če si, preden se zazremo vanjo, nadenemo posebna 3D-očala. Sicer je neostra, polna modrih in rdečih lis.

Ta portret, eden od mnogih iz serije Varuh časa (Timekeeper), v okviru katere se je v provinci Anhui na zahodu Kitajske družil s kmeti, ki skromno živijo v stoletja starih nekdanjih razkošnih domovanjih bogatih trgovcev, mu je spomladi prinesla naziv avtorja najboljše 3D-fotografije na svetu. Tistih, ki smo si jo uspeli v živo ogledati na razstavi v londonskem Somerset Housu, kjer je Svetovna fotografska organizacija zbrala zmagovalne fotografije iz vseh kategorij tokratnega natečaja Sony World Photography, to ni presenetilo. Med izbranimi 3D-fotografijami je res izstopala, a ne le po tehnični plati, tudi zaradi motiva, ki spodbuja k premisleku o kontrastih – bogastvu in revščini, prenaseljenosti in samoti, turbokapitalizmu in samooskrbi ...

V London ga je tokrat pripeljala fotografija, ki jo je naredil na Kitajskem. Tja pa so ga pred leti popeljale ravno fotografije iz Londona. Tam je namreč študiral modno fotografijo na London College of Fashion in že med študijem je opozoril nase. Na Googlovem fotografskem natečaju se je med 3600 prijavljenimi študenti fotografije z vsega sveta uvrstil med najboljših šest, ki so jih nato povabili na skupinsko razstavo v priznano Saatchi Gallery. Še odmevnejši je bil njegov zaključni študijski projekt Mimikrija, v katerem je prepletel modo in 3D-fotografsko tehniko. Približno takrat so ga opazili Kitajci. Povabili so ga k pripravi podobne razstave, ki bi bila hkrati največja 3D-fotografska razstava na njihovih tleh. Seveda je takoj privolil.

Po končanem študiju bi v Londonu najverjetneje štartal na dnu, v Pekingu pa so se mu že po dveh delovnih obiskih odpirale poslovne povezave, zato je britansko prestolnico zamenjal za prestolnico države z milijardo prebivalci. Tam se vse odtlej počuti kot doma, tudi zato, ker se je ustalil v multikulturni četrti z živahnim kulturnim utripom. Za njim je deset razstav in kup raznolikih projektov, od modnih do komercialnih, od reportažnih do portretnih, pa tudi takšnih v 3D-tehniki, znotraj katere danes prepričljivo sodi v svetovni vrh, čeprav sam dodaja, da mu je pri tem gotovo v pomoč tudi dejstvo, da je dobrih 3D-fotografov res malo.

Svojo pot je torej zastavil izrazito mednarodno, a s takšnim pridihom jo je v bistvu že začel. Čisto prvi posnetek je naredil na počitnicah na Švedskem. Na naslednjih počitnicah v Rimu je celotno žepnino porabil za dva kodaka za enkratno uporabo. Potem je vse več fotografiral, objavljal fotografije s koncertov na portalu Rockonnet, nato pa postal Mladinin fotoreporter. A kljub navdušenju nad dokumentarno fotografijo, sploh nad reportažami, ki ostajajo njegova strast in jih občasno še vedno objavlja prav v Mladini, ga je ves čas vleklo tudi v bolj režirane zvrsti fotografije. Tako se mu je najprej zgodil London, nato še Peking.

Tudi tam seveda ni idilično. Globalne krize za zdaj še niso prav zares občutili, je pa samocenzura del vsakdana. Sploh pokrivanje političnih tem ali prikazovanje golote terjata veliko mero subtilnosti. Projekta, kakršnega se je med nedavnim skokom domov lotil za slovensko izdajo Playboya, skupaj so prvič pri nas ovekovečili nagico v 3D-tehniki, na Kitajskem najverjetneje ne bi mogel izpeljati … ali pa bi ga bistveno težje.

A nekaterih priložnosti, četudi so tvegane, pač ne moreš zavrniti. Sploh če se ti obeta fotografiranje enega ta hip največjih zvezdnikov sodobne umetnosti, disidenta Ai Weiweija. Ker je poziral že toliko odličnim fotografom, je imel seveda tremo, a vse se je poklopilo. Takrat so nastale tudi prve Weiweijeve fotografije v 3D-tehniki.

Jeseni ga bo spet portretiral. Njegova kitajska avantura pa se je s tem šele dobro začela ...