Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

 |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret

Boštjan Gorenc - Pižama, prevajalec in stand-up komik

Multitalent, ki ustvarja z besedami

Ko so se pri založbi Mladinska knjiga pred leti odločali o prevodu knjižne sage Pesem ledu in ognja, uspešnice ameriškega pisatelja G. R. R. Martina, so pomislili nanj. Vedeli so, da z užitkom bere in prevaja fantazijsko literaturo, pa tudi, da je eden tistih prevajalcev, ki jim je neizmerno pomembno, da prevod ni le zamenjava tujih besed z domačimi, temveč nujno tudi lov na duha izvirne zgodbe. Tudi denimo s premišljenimi priredbami imen, krajev in besednih iger.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

 |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret

Ko so se pri založbi Mladinska knjiga pred leti odločali o prevodu knjižne sage Pesem ledu in ognja, uspešnice ameriškega pisatelja G. R. R. Martina, so pomislili nanj. Vedeli so, da z užitkom bere in prevaja fantazijsko literaturo, pa tudi, da je eden tistih prevajalcev, ki jim je neizmerno pomembno, da prevod ni le zamenjava tujih besed z domačimi, temveč nujno tudi lov na duha izvirne zgodbe. Tudi denimo s premišljenimi priredbami imen, krajev in besednih iger.

Vrgli so mu torej kost ... in tako je, najprej kot bralec, previdno zagrizel v sago o sedmih kraljestvih Zahodnjega, družinah Stark, Lannister in Targaryen, zmajih, divježih in Onih. Takoj, ko je naletel na prvega od mnogih preobratov, je sklenil, da se loti prevajanja. In ko je prevedel prvo 800-stransko knjigo, je sledila tretja, četrta in peta, le drugo je zaradi prezasedenosti prepustil Branku Gradišniku. Zdaj čaka na izid šestega nadaljevanja, medtem pa pripravlja prevod treh krajših predzgodb.

Ob omembi Martinovega imena danes preprosto ne moremo mimo njegovega. Brez njegovega prevoda, predelanega v podnapise, si ne znamo več predstavljati tudi gledanja nadaljevanke Igra prestolov, ki je nastala po knjižni predlogi in je iz Martina naredila še večjo zvezdo. Prav v Ljubljani je menda zadnjič podpisoval knjige po osem ur skupaj in takrat sta se precej družila in se tudi odlično ujela. Tisti okrog njiju pa so si najbolj zapomnili, da imata presenetljivo podobno barvo smeha.

Smeh v njegovi družbi je skorajda neizogiben. Zna se pošaliti iz trenutka, tudi iz sebe. A to ne preseneča, saj je poleg tega, da je cenjen prevajalec, ki si je s prevodom knjige Dobra znamenja njemu zelo ljubih Terryja Pratchetta in Neila Gaimana prislužil uvrstitev med izjemne avtorje, ilustratorje in prevajalce mladinske literature na mednarodni častni listi IBBY, tudi eden naših najbolj znanih stand-up komikov.

Na odru je prvič stal kot srednješolec, sicer bolj po naključju, a že naslednje leto so se mulci samoorganizirali in na Gimnazijadi prepričali z nadaljevanjem Rdeče kapice: Iščemo novega negativca. Bil je tudi viden improgledališčnik, nikakor pa ne gre spregledati tudi njegove raperske kariere, ki je pospešek dobila s pojavom tekmovanj v fristajlanju. Bil je celo član dolgo nepremagljive Rodbine Trgavšek, v kateri so bili še N’toko, Trkaj in Valterap. Potem so začeli skupaj z nekaj kolegi k nam uvažati stand-up komedijo. In zdaj, sedem let pozneje, lahko rečemo, da so bili uspešni. Občinstvo jih je sprejelo. Res pa je, da morajo zaradi majhnosti terena domislice producirati bistveno pogosteje kot komiki od drugod. A vsake toliko časa mu z neba pade tudi kak nov neizčrpen vir navdiha. Denimo starševstvo.

Ko je bil sam še mulc, so živeli sredi Iskrine tovarne v Kranju. Zunaj se ni bilo mogoče igrati, pa še drugih otrok ni bilo. In tako mu je babica brala knjige. Brati se je naučil pri treh in pol, pisati pol leta kasneje. Sprva so ga navduševale nenavadne besede, kot sta balvan ali etuda, nato čim bolj odbite zgodbe, najusodnejša pa je bila knjiga Toma Kočarja Zmaji so ..., kjer se je prvič srečal z metafikcijo. Že to, da so junaki vedeli, da so plod avtorjeve domišljije, se mu je zdelo naravnost razsvetljujoče. In tako je pozneje namesto profesor angleščine postal prevajalec ter se usmeril v fantazijsko in otroško literaturo. Med drugim je v slovenščino pretopil tudi priljubljene zgodbe o Gospodu Gnilcu in Kapitanu Gatniku.

Glede na to, kako spreten je z besedami in na koliko področjih ustvarja z njimi – v zadnjem času skupaj z Anžetom Tomićem soustvarja tudi denimo oddajo Glave na našem prvem pravem podcastu Apparatus –, se zdi le še vprašanje časa, kdaj nas bo presenetil tudi s kakšno svojo fantazijsko literaturo. Ob člankih, komentarjih in scenariju za Pilov strip Pilko in Čopka, ki ga ustvarjata v tandemu z ilustratorjem Matejem de Ceccom, že zdaj sicer piše tudi kratke zgodbe. Za kak daljši format pa mu za zdaj manjka zicledra. A poigrava se z idejo, da bi kratke zgodbe zapakiral v knjigo. In morda mu bo to dalo zagon tudi za kakšen daljši zapis ...

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.