Jakčeva fotografska poetika

V Moderni galeriji bo 12. junija ob 20.00 otvoritev razstave z naslovom Božidar Jakac in fotografija, ki bo ponudila prvi celoviti pregled fotografij Božidarja Jakca. Njegov umetniški sloves je sicer temeljil na grafikah, a je ustvarjalni odgovor  že od študentskih let dalje iskal tudi v novih medijih. Razstava, ki jo je pripravila kustosinja mag. Lara Štrumej, je rezultat poglobljenega raziskovanja Jakčevega še nepoznanega fotografskega opusa. Več>>

Razstava s poudarkom na sedaj odkritih fotografijah iz obdobja pred drugo svetovno vojno, kronološko sledi posnetkom, ki so nastali na Jakčevih pomembnejših življenjskih postajah: v Pragi (1922-23), Novem mestu (okoli 1923), Parizu (1925), Tuniziji (1925), Ameriki (1929-1931) in med partizani (1943-1945). Gre za prvi dve desetletji njegovega posvečanja temu mediju, ko je bil njegov ustvarjalni razvoj na tem področju najsilovitejši in ko je tudi sicer umetniško in osebnostno dozorel. Na razstavo je poleg redkih originalnih fotografij in (okoli 180) za to priložnost narejenih povečav, ki so delo Stojana Kerblerja, vključenih tudi več risb, grafik, pastelov in eno olje.

Medtem ko so nekateri zgodnji posnetki z motivi Novega mesta še polni reminiscenc na njegovo slikarsko dojemanje rojstnega mesta in bližnje okolice, preden je odšel na študij v Prago, je v Parizu, Tuniziji in v Ameriki, fotografija postala sredstvo njegovega dojemanja stvarnosti. Po besedah Štrumejeve "Jakčeva fotografska poetika implicira njegovo slikarsko občutljivost za svetlobo, brezhiben občutek za kompozicijo in poznavanje estetike japonske ter kitajske umetnosti, vendar je udejanjena v modernem fotografskem jeziku, utemeljenem na njegovem dojemanju ontoloških posebnosti medija." 

Z modernim dojemanjem medija in s samim tematiziranjem bodisi eksotične severnoafriške stvarnosti ali simbolov ameriške blaginje in napredka, nebotičnikov, mostov in industrijskih dimnikov, je Jakac močno odstopal od prevladujočih predstavnih in estetskih vzorcev v fotografiji tistega časa pri nas. "Ker svojih fotografij ni nikoli razstavil, posnetki pa so obležali v temi njegovega arhiva, prinaša odkritje njegovih zgodnjih posnetkov osupljivo spoznanje o umetnikovi ustvarjalni moči v tem mediju, ki spreminja našo ustaljeno predstavo o zgodovini fotografije na Slovenskem," je še zapisala Štrumejeva.

Razstava je nastala v sodelovanju Moderne galerije z Jakčevima dedičema, gospo Majo Turnher Miklavc in gospodom Primožem Pablom Miklavcem Turnherjem, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Dolenjskim muzejem (Jakčevim domom) in Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici.