18. 9. 2014 | Kultura
Kdo je prava spaka?
© Boštjan Lah
Lutkovno gledališče Maribor bo 18. septembra ob 20.00 premierno uprizorilo lutkovni muzikal Spake, ki je nastal po motivih iz filma Freaks, režiserja Toda Browninga in scenarista Toda Robbinsa. Črno-beli film iz leta 1932, ki ga filmska zgodovina uvršča med grozljivke, je v času svojega nastanka veljal za tako šokantnega, da je občinstvo dosegla le skrajšana različica, originalna verzija pa baje ni ohranjena. Tudi krajša verzija je bila ponekod prepovedana, v Veliki Britaniji recimo kar trideset let. Kljub slabim kritikam ga je strokovna javnost v šestdesetih letih znova odkrila (na cannskem filmskem festivalu) in tako je postal kultni film za sladokusce. Več>>
Preprosta zgodba je umeščena v cirkus, kjer v vozovih živijo gnus zbujajoči spački (ženska z brado, polmoški-polženska, človek brez udov, siamski dvojčici, človek okostnjak ...). Zaradi njihove zunanjosti jih "normalna" okolica zavrača, zato svoj prostor pod soncem najdejo v cirkusu in na sejmarskih razstavah, kjer se preživljajo z razkazovanjem svojih hib za groteskno zabavo obiskovalcev. Njihovo nasprotje predstavljata prelepa akrobatka na trapezu Kleopatra in postavni silak Herkules- velika človeka, kot ju poimenuje pritlikavec Hans.
"Trk grotesknih spak z "normalnima" junakoma odpira vrsto vprašanj o tem, kdo je prava spaka, kaj spako definira, kdo jo opredeljuje in kje je njeno mesto. Z grobo in neusmiljeno sprevrženo govorico želimo dokazati pomembnost človekovega nenehnega spraševanja o vrednotah in pojasniti, da se spake ne da prepoznati po zunanjosti in besedah, ki jih proizvaja. Kaj se zgodi, če izgubimo svojo človečnost in dopustimo prevlado naravnih zakonov?," je zapisal dramaturg Rok Vilčnik.
V predstavi so kot medij uporabljene otroškim igračkam (dojenčkom) podobne lutke, ki (v izvirniku) pri večini ljudi zbujajo prijetne asociacije na otroštvo, igro in varnost ter budijo nostalgične spomine na najzgodnejše življenjsko obdobje. Besedila za songe v predstavi, ki je namenjena starejšim od 18 let, je napisal Rok Vilčnik, avtorica likovne podobe je Tereza Venclova, avtor glasbe Gregor Stermecki, za režijo pa je poskrbel Bojan Labović.