Umrl kipar Stojan Batič

Pred dnevi je v 90. letu starosti umrl kipar Stojan Batič. Bil je izrazit figuralik, znan predvsem po številnih javnih plastikah, zlasti spomeniških in parkovnih skulpturah, pa tudi poetičnih ciklih male plastike. Letos mu je Jakopičeva galerija posvetila retrospektivo z naslovom Človek in mit. Batič je izdelal približno 40 javnih kipov, poleg njih pa še številne parkovne oziroma manjše javne plastike. Njegova je na primer fontana s Povodnim možem in Urško na Gospodarskem razstavišču.

Kot je ob retrospektivi presodila kustosinja razstave Marija Skočir, je bil Batič kipar lirične osebne izpovedi, a je živel v času, ko je bil spomin na vojno še zelo živ.

V svojem delu se je sprehajal skozi vrsto materialov in tematik, a je ostal mojster klasičnih kiparskih tehnik – od klesanja v kamnu in marmorju do tehnik dodajanja, kot sta oblikovanje gline ali vlivanje v bronu. Med takšna dela sodijo portret Lenina, ki ga je izklesal leta 1946, in portret njegove bodoče žene Milene, ki ga je izklesal dve leti zatem. Oba sta iz belega marmorja.

Znal pa je tudi presenetiti. Tako je v 70. letih minulega stoletja ustvaril serijo skulptur v steklu, v začetku 60. pa rudarsko serijo v lignitu. "Prav steklo in lignit zaznamujeta morda njegova najbolj izrazita koraka v abstrakcijo," je ocenila Skočirjeva.

Kot piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti, Batičevo kiparstvo odlikujejo občutene in stilizirane figure ter reliefna obdelava površin. Med njegovimi vsebinsko zaokroženimi cikli so znani Rudarji, za katere je leta 1960 dobil tudi Prešernovo nagrado, Satiriada, Tragos, Eksplozija, Pojektil, Kompozicija in upodobitve Celjskih grofov.

Je avtor več spomenikov NOB, denimo v Logatcu, Zagorju ob Savi, Velenju in Dražgošah, ter spomenika kmečkim uporom na Ljubljanskem gradu. Batič se je rodil leta 1925 v Trbovljah. Po osvoboditvi je bil prvi študent, ki se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani.

O gospodu s črnim klobukom, o osrednjem stebru slovenskega kiparstva je v Mladini na začetku julija pisala Vesna Teržan.