Mednarodna skupinska razstava Sram te bodi!

Sram te bodi! je štiriletni interdisciplinarni projekt, ki sta ga idejno in programsko zasnovala Zavod Celeia Celje- Center sodobnih umetnosti in Galerija Miroslav Kraljević iz Zagreba in deluje kot umetniška ter teoretična platforma, osredotočena na analizo afekta sramu. Mednarodna skupinska razstava, ki jo bodo odprli 26. novembra ob 18.00, bo na ogled v treh celjskih razstaviščih: v Galeriji sodobne umetnosti, Likovnem salonu in Špitalski kapeli.

Izhodiščna hipoteza projekta Sram te bodi! temelji na predpostavki, da je čutenje sramu simptom, ki razkriva različne pojavne oblike socialne neenakosti, saj je v svojem temelju družbeno pogojeni afekt. Pri snovanju razstave so se usmerili v polje ekonomije in njene delitve dela, ker je ta bistvena proizvajalka družbenosti (skozi delo vstopamo v odnose in si oblikujemo raznovrstne družbene vezi).

"Upravljanje družbe s stališča interesov ekonomije, novi produkcijski procesi in spremenjene oblike dela pomembno vplivajo na socialne relacije ter oblikujejo nove subjektivitete in raznovrstne družbene razrede. V okviru projekta nas je predvsem zanimalo, v kakšnih delovnih pogojih se znotraj stanja, kjer se neoliberalizem kaže kot temeljni diskurz, pojavlja afekt sramu in kakšne odnose razkriva. Pri tem smo upoštevali miselnost neoliberalne ideologije, ki širi zavest, da je ekonomski in družbeni uspeh odvisen od lastnih sposobnosti delovanja na trgu dela in da je posameznik sam odgovoren za svoj družbeni položaj. Nezmožnost doseganja ekonomske neodvisnosti se pogosto doživlja kot osebno krivdo in sramoto. Razstava skozi umetniška dela dekonstruira ideološko idejo o posameznikovi lastni krivdi glede družbenega položaja, ki ga zaseda v obstoječi strukturi delitve dela. Opozarja na sistemsko nasilje, ki posamezniku ne ponuja nikakršne ali zgolj minimalno socialno varnost, od njega pa zahteva vedno bolj nemogoče načine dela, s katerimi temeljno vpliva na zniževanje kvalitete življenja," pravi kustosinja razstave Maja Hodošček.

Dela, predstavljena na razstavi  izpostavljajo prekernost, ki postaja najbolj razširjena sodobna oblika dela, obravnavajo porast delovnih migracij in izkoriščanje delovne sile, raziskujejo posledice privatizacij v ruralnih okoljih, aktivistične pojave, ki nasprotujejo dobičkonosnemu načinu upravljanja družbe. Razkrivajo kapitalistične strategije, s katerimi se poskuša vplivati na politične odločitve, dvomijo v demokracijo kot obliko vladavine, iščejo povezave med zahtevami ekonomije in porastom različnih duševnih bolezni. Ponujajo pa tudi drugačne načine mišljenja in bivanja, kot je pobuda izstopa iz sistema dela v življenje.

Na razstavi sodelujejo: Libia Castro & Ólafur Ólafsson, Matej Čepin, Robert Hutinski, Staš Kleindeinst, Aino-Marjatta Mäki in Jaakko Karhunen, Ana Nedeljković in Nikola Majdak jr., Luiza Margan, Paula Muhr, Pleurad Xhafa, Adrian Paci, Ana Pečar in Oliver Ressler, Vahida Ramujkić & Aviv Kruglanski, Dejan Došljak, Zgodovinski arhiv Celje, Dalibor Bori Zupančič.

V okviru razstave pripravljajo tudi delavnico sramu (17. decembra) pod vodstvom gestalt psihoterapevta Tomaža Flajsa, ki temelji na načelih izkustvenega učenja, njen cilj pa je prepoznavanje sramu in njegovega pomena v vsakdanjem življenju ter spoznavanje "orodij" za njegovo premagovanje.