Psihološki triler o ljubimcih in starih prijateljih

Tilda Swinton, Ralph Fiennes, Dakota Johnson in Matthias Schoenaerts v filmu Nemirna obala v vlogah ljubimcev in starih prijateljev ob sredozemskem morju odprejo Pandorino skrinjico spominov, strasti in ljubosumja. Čuten, z erotiko in rokenrolom prepojen psihološki triler bo od 18. februarja dalje na ogled v Kinodvoru.

Legenda rock glasbe Marianne Lane po prestani operaciji na glasilkah s svojim mlajšim ljubimcem Paulom preživlja nebeški oddih na vulkanskem otoku Pantelleria, ki se nahaja med Sicilijo in Tunizijo. V miru in tišini se predajata soncu, sladkemu brezdelju in čutnim užitkom. Njune počitnice zmoti prihod Marianninega nekdanjega partnerja, slovitega glasbenega producenta Harryja, ki s sabo pripelje tudi svojo razvajeno hčerko Penelope. A to še ni vse; prišleka poleg nepričakovane popestritve s seboj prineseta tudi prtljago nostalgičnih spominov, ki razburkajo odnose med dopustniki in jih popeljejo na pot obujanja iskric iz preteklosti, s katere ne bo vrnitve.

"Zamislil sem si film o ljubezni, lepoti, poželenju, seksu, spolnosti in nevarnosti nekdanjega ljubimca, ki s svojo bližino in dejanji sproži destruktivno vedenje in obudi preteklost glavnih likov. Ko se ta preteklost razbrzda, iz likov potegne najbolj pristno različico njih samih, vstopijo v zamotano mrežo spolnosti in goreče sle, ki jih žene na temačno stran. Ta film vidim kot povsem sodobno psihološko dramo o odnosih; klasično filmsko ogrodje in struktura sta oblikovana v zelo sodobno pripoved in like, ki nas pripeljejo do napetega in vznemirjajočega vrhunca. Navdih sem črpal pri Robertu Rosselliniju, v surovi energiji Martina Scorseseja in globokem humanističnem uvidu Jonathana Demma. Izhodiščna točka filma je bila ideja o vrzeli med svetom, ki ne obstaja več–svetom rokenrola s konca 20. stoletja–in neke vrste novim konzervatizmom, ki nam na svoj način vlada danes," je zapisal režiser Luca Guadagnino.

Italijanski filmski režiser in scenarist Luca Guadagnino je na rimski univerzi La Sapienza diplomiral iz filmske zgodovine in kritike. Že njegov celovečerni prvenec The Protagonists (1999) je bil predvajan na filmskem festivalu v Benetkah. Med njegove pomembnejše filme sodijo še dokumentarci Mundo civilizado (2002), Inconscio italiano (2011) in Bertolucci on Bertolucci (v sorežiji z Walterjem Fasano, 2013) ter igrani celovečerec Melissa P. (2005), mednarodni preboj pa mu je prinesel film Io sono l'amore (2009), ki ga je zasnoval skupaj z dolgoletno prijateljico in sodelavko Tildo Swinton, koproducentko in glavno igralko filma. Film o nevarni sli ljubezenskega poželenja, ki vdre v zaprti krog milanske visoke družbe, je po premieri v Benetkah zakrožil po mnogih festivalih in si prislužil tako nominacijo za oskarja za kostumografijo kot tudi nominaciji za zlati globus in BAFTO za najboljši tujejezični film.

akAvbD8uc8g