Henrik Brun: Danska zanka

+ + +

Evropska kriminalna zvezdica

Slovenci smo ponosni na svojo deželo, tudi kadar je njena lega najprava za razne nečedne mednarodne združbe in njih domače pomagače. Navdušimo se, kadar tujci popisujejo kriminalne lepote dežele, še toliko bolj, če avtor prihaja iz regije, ki ji je kriminalko, svoj najodmevnejši in najbolje prodajani žanr poleg dramatike s preloma prejšnjega stoletja, uspelo geografsko zaščititi. Ponosni smo tako zelo, da je bila Brunova knjiga na nacionalkinem portalu posebej omenjena – afirmativno – med lanskimi literarnimi fenomeni; med vojno zvezd, odtenki sive in priseljenim pisateljem, ki je začel sanjati v slovenščini, sicer pa dela kot varnostnik v megaštacuni.

V Danski zanki se v Ljubljani in širše, če širše sega nekam od zahodne meje do Cazinske krajne, znajde nekaj Dancev. Rokometašica, ki vodi igro kluba in je hkrati partnerka šefa nacionalne trgovske verige, ki ima rokometni klub za zraven. Bivši humanitarec in zdaj šofer, ki je ženo spoznal in rešil v taborišču, kjer je prihajala k sebi po množičnih posilstvih v službi etničnega čiščenja, vendar je ta že kmalu truplo. Potem se odskrijejo nekdanji ‘Babovi’, Abdićevi bojevniki, pojavi se skrivni transport beguncev in še marsikaj; Slovenija mejam navkljub po Brunovem pisanju očitno lepo sodeluje v prostem pretoku ljudi in kriminala.

Sicer pa je Danska zanka polna ljudi s skoraj nadnaravnimi lastnostmi; pustimo dejstvo, da mule poslušajo Ceco in Laibach obenem in tej odločitvi pritrjujejo s posterji v dekliški sobi, zanimivejši so sekretarji na ministrstvu, do konca pokvarjeni, ki z enim samim udarcem pokončajo človeka, vsem na očeh. V nasprotju z realnimi slovenskimi sekretarji z istega ministrstva, ki jih gledamo kot nemočne jecljavce, kadar je treba odločne akcije, recimo razložiti razliko med tehnično oviro in britvično žico.

Skratka; domači teren prepoznamo, vendar ta za Bruna ni prednost. Verjamemo, da bo v Skandinaviji vse minilo brez opazk in pripomb, deželica in Zahodna Bosna sta zgolj poligon; saj ne, da ne bi zadel glede tihotapljenja, smo pač (vsaj bili) južna schengenska meja, vendar v Zanki ni nobene nove razsežnosti našega ‘doma’, Brunovi kriminalci prebrzijo čez ozemlje, razkrijejo korupcijo na samem vrhu – in se brez posledic vrnejo. Brez večjih posledic tudi za nas, ki radi prežimo na vsakršen migljaj ali drobno potezico, ki bi nam razkrila karkoli o nas skozi oči tujcev.