Interpretacija Nietzscheja kot radikalnega in izvirnega misleca sveta ter človeka, usmerjenega v prihodnost

V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je premiero doživela gledališka predstava Tako je govoril Zaratustra, ki velja za temeljno delo nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja. Uprizoritev v režiji Matjaža Bergerja, ki izhaja iz Nietzschejeve temeljne ideje o "čezčloveku kot notranji preobrazbi človeka, da ustvari presežek samega sebe," je kolektivno delo, v katerem nastopajo: Laibach (z avtorsko glasbo) ter igralci in soustvarjalci Pavle Ravnohrib, Jana Menger, Joseph Nzobandora, Ana Pandur Predin, Janez Hočevar, Barbara Ribnikar, Lana Voljč in Jure Rovan. Ponovitve predstave bodo od 16. do 29. marca ob 20.00.

Filozofska pesnitev Tako je govoril Zaratustra velja za najpomembnejše delo kontroverznega nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja. Vse od svojega nastanka (1883–1885) dobiva številne interpretacije tako na področju glasbe (Richard Strauss), kot tudi v drugih oblikah. Nietzschejev Zaratustra, ki je nastajal v obdobju dveh let na različnih lokacijah med Alpami in Sredozemskim morjem, je odraz filozofovega sunkovitega in ostrega pisanja, zdaj v krajših, zdaj v daljših zamahih in zastranitvah, v katerih je mogoče vreči interpretacijsko matrico dobesedno čez celoten horizont njegove misli.

Nietzschejevo prepričanje je vključevalo ideje perspektivizma, kar se najbolje vidi v njegovem delu Volja do moči in citatu "Bog je mrtev!" Njegov filozofski koncept je temeljil na potrditvi življenja, ki v ospredje postavlja posvetno pred posmrtnim življenjem. Skozi njega spozna, da lahko posameznikova edinstvenost vodi do njegove prevlade nad družbenim, kulturnim in moralnim obstojem. Nietzsche je bil vzgojen v luteranskem duhu, a ga je vera razočarala in je postal ateist. Njegovi radikalni pogledi na objektivizem in resnico so že dolgo predmet debate v filozofskih krogih, zadnje čase pa filozofi uporabljajo njegove teorije za razlago humanizma in trans humanizma.

V predstavi so si ustvarjalci izbrali pot po liniji Niezschejevega zasledovanja mostu med živaljo, človekom in čezčlovekom. Pri tem gre za afirmativno zastavitev intimne linije dela v smeri notranje preobrazbe človeka. Zaratustra, ki krščansko zapoved po ljubezni do bližnjega "prekrsti" v "ljubezen do nadaljnjega," je po Nietzscheju nekdo, ki ljudi uči in jih spodbuja h konstantnemu preseganju lastnega sebstva, ki je v razpoznavanju in zasledovanju volje same, moč v kateri je treba najti in prepoznati. Človek je za Nietzscheja vselej prehod: most in ne cilj, vrv nad prepadom, ki na svoji poti išče sopotnike, soustvarjalce, s katerimi bi delil in ustvarjal.

Uprizoritev je nastala v koprodukciji APT Novo mesto in Galerije Božidarja Jakca ter s sodelovanjem Eurokaza iz Zagreba in Cankarjevega doma iz Ljubljane. Adaptacija besedila: Eva Mahkovic in Andreja Kopač, glasba in izvedba: Laibach, dramaturgija: Andreja Kopač, koreografija: Jana Menger, kostumografija: Peter Movrin in Metod Črešnar, video mapiranje: Gangl Production, 3D animacija: Tomislav Gangl in Jaka Kotnik