Najbolj brano: Srečko Kosovel, pesnik Krasa in revolucije

»Ker je ta kultura izgubila stik z življenjem, je izgubila tudi svojo življenjsko silo in upor, ki ga zmore le borec,« je zapisal Srečko Kosovel, pesnik Krasa in revolucije, kot ga v Mladininem članku opisuje Marjan Horvat. Kosovel (1904-1926) je kljub kratkemu življenju ustvaril veličasten opus. Leta 1925, v prvi številki drugega letnika Mladine (predhodnika današnje Mladine) je Kosovel v svojem uvodnem prispevku analiziral družbene razmere v Sloveniji: »Slovenski časopisi in revije so s par izjemami nepotrebni pokvarjeni barometri, ki jim ne verjamemo več. Politika hazardira z momentom, računa na neorientiranost, daje pristašem politične obljube, v njej, plitki enodnevnosti, prevladuje nizkoten boj za nizkotne cilje. Slovensko gospodarstvo tava za politiko. Dočim se slovenska politika opira vsaj v proglasih na humanizem, o tem humanizmu v gospodarstvu ni sledu …«

O tem, kako je bil Kosovel kritičen tudi do slovenske kulture, ki se je po njegovem (že takrat) umaknila iz javnosti z mrtvim protestom v duši, si lahko preberete v članku na spodnji povezavi.

Članek o Srečku Kosovelu si lahko v celoti preberete tu