Povezava med resničnim in fantastičnim

Arshak Sarkissian, armenski slikar, kipar in grafik, ki velja za enega najbolj inovativnih armenskih umetnikov t. i. erevanske mladinske kulture. Svojo prvo razstavo je imel že pri 18-ih letih, ko je bil star 22 let, pa so o njem posneli tudi dokumentarni film. Na razstavi z naslovom Sodobni človek, ki bo na ogled v AS Galeriji v Ljubljani od 12. aprila do 30. junija, se bo predstavil z deli, ki so nastala v zadnjih petih letih.

Arshak Sarkissian, armenski slikar, kipar in grafik, je bil rojen leta 1981 v Gyumriju v umetniški družini. Po katastrofalnem potresu leta 1988, ki je uničil njegov dom, se je s starši preselil v armensko prestolnico Erevan. Z desetimi leti je že slikal v očetovem ateljeju. Leta 1998 je diplomiral na umetniški šoli National Aesthetic Center of Art v Erevanu ter med letoma 2001 in 2002 nadaljeval podiplomski študij na Cyprus College of Art na Cipru, kjer je leta 2002 magistriral.

Leta 2005 je prejel predsedniško zlato medaljo, ki jo za dosežke na likovnem področju podeljuje armenski predsednik. Zaradi te izjemne časti ga je leta 2006 za sodelovanje pri prenovi notranjih prostorov letališkega mednarodnega terminala Zvartnots najela vlada. Zadnja leta veliko potuje v tujino, predvsem v London in New York. Na povabilo nadškofa Claudia Gugerottija je leta 2007 odpotoval v Italijo, kjer ga je ta predstavil modni hiši Fendi, kjer so bili navdušeni nad njegovimi kipi, oblečenimi v kostume.

Umetnik je razstavo naslovil "Contemporary Man," ker govori o sodobnem človeku, ki skuša ponovno obnoviti povezavo med resničnim in fantastičnim. Na razstavi so predstavljena dela iz obdobja zadnjih petih let umetnikovega ustvarjanja: grafike, risbe, slike in kipi. Njegovi liki najprej nastanejo v grafiki, in če je z njimi zadovoljen, zaživijo še v sliki in/ali kipu. Zanima ga klasična umetnost, še posebno renesansa, ki je vplivala na njegovo slikarstvo. To je še zlasti vidno v njegovem natančnem pristopu do risbe. Drug pomemben dejavnik, ki ga privlači v renesansi, je sinteza elementov resničnega in magičnega oziroma čarobnega.

"Umetnik verjame, da obstaja vzporedno več svetov, ki so lahko prav tako resnični, kot je resnična fizična dimenzija. Pravi, da obstajajo svetovi, ki jih ustvarjata umetnost in literatura. Resničnost, ki je ustvarjena na njegovih slikah, razume kot dejstvo. Figura in barva sta ključna elementa njegovega slikarstva. Svet njegovih slik je poln teatralnosti in je postavljen na glavo. V svoji umetnosti se osredotoča na človeka in to, kar je človeško. Pošastnost, ki jo nemalokrat začutimo v njegovih upodobitvah klovnov, izhaja ravno iz majhnosti človeškega uma. Osebe na slikah so ekscentrične, večbarvne in se gibljejo onkraj dolgočasja. Pomembno vlogo v njegovem slikarstvu imajo tudi živali, ki v slike vnašajo dodatno izraznost, zato so njegovi liki velikokrat skupek človeškega in živalskega, kot npr. mož s petelinjo glavo, oseba s konjsko glavo ali z zajčjimi ušesi. Obrazi so ekspresivni, in kot da se zavedajo resničnosti, strmijo v nas z grozečimi očmi. Pravi, da vsako sliko začne delati, kot da gre na neko novo potovanje, in nikoli ne ve, kam ga bo to pripeljalo," je zapisala kustosinja razstave Petra Bizilj Silva.