12. 4. 2016 | Kultura
Podelitev nagrade in priznanj Riharda Jakopiča
© Sanela Jahić
V Moderni Galeriji v Ljubljani bodo danes, 12. aprila 2016 ob 20. uri slovesno podelili nagrado in priznanji Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost. Letošnja dobitnica nagrade za življenjski opus je akademska slikarka in grafičarka, pedagoginja in publicistka Tinca Stegovec, ki je večino svojega opusa posvetila ustvarjanju v grafiki. Priznanji Riharda Jakopiča pa bosta prejela slikarja Mito Gegič in Sanela Jahić.
Tinca Stegovec je v Ljubljani obiskovala klasično gimnazijo in nato Akademijo za upodabljajočo umetnost, ki jo je obiskovala med leti 1946–1950, ko je študij slikarstva zaključila. Študij je nadaljevala na specialki za grafiko pri prof. Božidarju Jakcu. Kot štipendistka francoske vlade se je med leti 1963–1964 izpopolnjevala v grafiki v Parizu, kjer se je odločila za študij globokega tiska v svetovno znanem "Ateljeju 17" pri Stanleyju Williamu Haytru, ki je bil najpomembnejši grafik v 20. stoletju in je bil navdušen ter je pohvalil predvsem njeno izbiro barv. Leta 1971 pa se je kot štipendistka Prešernovega sklada v grafiki izpopolnjevala še v Italiji. Študijsko se je izobraževala in prepotovala velik del sveta, ukvarjala pa se je tudi s pedagoškim delom, likovno publicistiko in likovnim mentorstvom. Leta 1968 je postala članica angleškega društva Hampstead Artists' Council.
Mito Gegič je vizualni umetnik, ki razvija svojo likovno govorico v sozvočju s sodobnimi vizualnimi praksami, a pri tem ne prekinja s tradicionalnimi mediji. Umetniški proces se odvija na relaciji med digitalnimi predlogami (bodisi fotografijami ali reprodukcijami tabelnega slikarstva), snetimi s svetovnega spleta, ter njihovo umetniško obdelavo, pri kateri sta uporabljeni tehniki–slikarstvo in esemblaž (lepljenke na papir ali platno), povsem enakovredni. Gegičevo slikarstvo izhaja iz interpretacije digitalne podobe, presajene v slikarsko polje. Končni posnetek ali avtorjeva interpretacija digitalnega zapisa je dokončna predstava vidnega, od česar pa se ustvarjalec načeloma čustveno povsem distancira. Mito Gegič je leta 2002 zaključil splošno maturo na Gimnaziji Ptuj. Istega leta se je vpisal na ALUO, smer slikarstvo, pod mentorstvom prof. Emerika Bernarda. Leta 2008 je preko programa za izmenjave CEEPUS obiskoval Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu, oddelek za nove medije ter diplomiral pri prof. Hermanu Gvardjančiču, trenutno pa se izpopolnjuje na slikarski specialki ALUO pod mentorstvom prof. Zmaga Lenardiča. Od leta 2005 predstavlja svoja dela na samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu.
Več o njegovem delu si lahko preberete v članku Marjana Horvata
Sanela Jahić je mlada intermedijska umetnica, ki gradi vizualno in tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. S tehnološkimi orodji problematizira družbo in posameznike v njej. V svoji novejši produkciji postavlja raziskovanje kompleksnih odnosov med tehnologijo in družbo ter posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih odnosov. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2008 diplomirala na oddelku za slikarstvo z delom "Družbeni subjekt v kinetičnem objektu." Slikarka je skozi svojo umetnostno prakso vseskozi želela preseči dvodimenzionalnost slike. Družbo in posameznika v njej problematizira skozi tehnološka orodja in je v mednarodnem in lokalnem okolju uveljavljena kot avtorica kinetičnih intermedijskih instalacij. Njeno delo zaznamuje perfekcionistični vizualni jezik. Izhaja iz mehanskih sistemov, ki jih obravnava z vidika antropologijških študij. Njena dela so med drugim komentar na zgodovino znanosti in motenj v časovnih zaporedjih, ki razkrivajo protislovna družbena in socialna razmerja. S svojimi deli se je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.
Več o njenem delu si lahko preberete v članku Marjana Horvata
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.