Raznolike tematike fotozgodb Jožeta Suhadolnika

V Galeriji Vžigalica v Ljubljani bo od 23. junija do 28. avgusta na ogled fotografska razstava Jožeta Suhadolnika z naslovom Fotozgodbe: 35, ki predstavlja strnjen pregled njegovega petintridesetletnega fotoreporterskega dela. Suhadolnik, ki je zaznamoval tako slovenski medijski prostor kot tudi sfero avtorske fotografije, nam skozi izbrane fotozgodbe razkriva raznolike tematike; nekatere so ga zaposlovale skozi celotno obdobje, druge pa le v posameznih projektih aktualnega dogajanja.

Jože Suhadolnik je že pri šestnajstih letih je fotografiral za takratno jugoslovansko tiskovno agencijo Tanjug. V svoji bogati fotoreporterski karieri je delal za Dnevnik, Mladino in nekdanje Razglede. Leta 1993 je soustanovil fotoagencijo Bobo, hkrati pa sodeloval z agencijami Reuters, Associated Press in European Pressphoto Agency. Na prehodu v 21. stoletje je nekaj let delal kot fotograf za Delo revije. Danes je zaposlen kot fotoreporter pri časopisu Delo, do nedavnega pa je bil tam urednik fotografije. V svoji karieri je obiskal številna, tudi krizna žarišča po svetu.

Razstava Fotozgodbe: 35 vzbuja reminiscence na klasično obliko fotoeseja, kot so jih v svojih zlatih časih v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja do zatona v začetku sedemdesetih let poznali svetovni ilustrirani časopisi (Life, Look, Picture Post, Berliner Illustrierte Zeitung in VU). Fotoesej v slovenskem medijskem prostoru pravzaprav nikoli ni imel svojega pravega mesta, kljub temu pa je nekaterim uspelo vzpostaviti legitimno mesto fotografije znotraj dnevnega tiska ter drugih časopisov in revij. Danes, ko so časi še slabši, se fotografija in z njo fotoreporter morda bolj kot kadarkoli prej borita za svojo pravico do obstoja v časopisu; kljub temu pa je Jožetu Suhadolniku uspelo poseči dlje, saj je fotografije s časopisne strani preselil v galerijo, zin, fotomonografijo, kjer je njegova fotografija postala muzejski ali umetniški objekt.

"Istanbul, Černobil, Armenija, Jutra v Rusiji, Zatolminski sirarji, Eritreja, Cirkus, Punk, Mehika, Ravenski pustovi, Begunci, CUDV, Trbovlje in Auslanderji je 14 v fotoeseje preoblikovanih ciklov, ki jih je Suhadolnik vzporedno s svojim fotoreporterskim delom zadnjih petintrideset let ustvarjal s posebno mero osebne poetike in ki so hkrati kompleksna pripoved o karieri avtorja, ki z občutljivim, kritičnim, a vključujočim fotografskim pogledom zlahka premaguje geografske in časovne premike. Ima pretanjen občutek za zaznavo drugačnosti, subkulture, skupnosti, ki jih v družbi morda dojemamo kot povsem obskurne, skozi njegov fotografski objektiv pa pridobivajo legitimnost soobstoja znotraj naše civilizacije in polpretekle zgodovine. Nezmotljivo avtorske, dokaj, a ne izključno zveste dokumentarnosti, nosijo njegove fotografske zgodbe v sebi rezko zagonetno noto, utesnjen občutek pričakovanja, slutnjo praznine, ki pa je pravzaprav veristična pripoved ali vsaj fotografovo občutenje pojavne realnosti. Suhadolnikova črno-bela tehnika pogosto presega samo sebe – iskanje svetlobe v plemenitih črninah vodi v črno-črno avtorjevo izpoved, v kateri lahko gledalec odkriva tisočere barve njenega sporočila," je ob razstavi zapisala kustosinja Marija Skočir.