Tekstilni izdelki iz pasje in mačje dlake

V Galeriji Kresija v Ljubljani bodo 25. avgusta ob 19.00 odprli razstavo del Marije Mojce Pungerčar z naslovom Prava Runotova Volna, ki je parafraza oznake »Prava runska volna«, uradnega imena za označevanje izvora in načina pridobitve ovčje dlake, iz katere se izdeluje volna. V projektu umetnica preiskuje možnosti izdelave tekstilnih izdelkov iz pasje in mačje dlake. Dela na razstavi vključujejo pasjo in mačjo volno, filcane in pletene izdelke ter izjave lastnikov, ki so darovali dlako svojih domačih živali.

Umetniške projekte Marije Mojce Pungerčar zaznamuje močna socialna nota. To je njihova osrednja skupna značilnost, saj sicer posegajo na različna področja, od umetnosti, etnologije, oblikovanja, obrti, do družbenega angažmaja. Združitev tehtnega premisleka o družbenih konotacijah tradicionalno ženskih tem, kot so šivanje, druženje, ustvarjanje identitet (Socialdress) ali problematika zaprtja velikih tekstilnih tovarn, ki so zaposlovale ženske (Singer) se v njenih delih razširita na preučevanje in ohranjanje spomina (Stereovizije) ter na raziskave socialnih krivic v zvezi z ženskami, kot je na primer projekt Tablice smrtnosti. Različne aspekte njenega premisleka pa ves čas spremlja pretanjeno občutje za odnose med ljudmi, pa tudi med ljudmi in živalmi, in za družbeno nepravičnost / pravičnost. Ta je v vseh svojih oblikah pravzaprav glavni vir umetničinega raziskovanja.

V projektu Prava Runotova volna se je vrnila k mediju, ki ga najbolj povezujemo z njenim ustvarjanjem - k tekstilu, enemu najstarejših materialov, s katerimi se je ukvarjal človek. Prva vlakna, iz katerih je izdeloval najprej uporabne predmete, kasneje pa tudi oblačila, so bila rastlinska, najprej razne trave, kasneje pa tudi spredena vlakna, iz katerih je ustvarjal različne preplete, ki so morda podlaga za razvoj abstraktnih geometrijskih ornamentov. Ko je človek udomačil živali, se je razmahnilo tudi pridobivanje volne, predvsem iz ovčje dlake. Takrat je pletenje in tkanje blaga in oblačil iz preje postalo najpomembnejši vir materialov za izdelavo oblačil. 

Pungerčarjeva se v skladu s svojim pretanjenim občutkom za človeka, okolje in njune medsebojne odnose, sprašuje, kaj je pravzaprav preja, kakšni so lahko še njeni drugi pomeni in kako uskladiti drugotne pomene oblikovanja in prepletanja vlaken. Prejo in pletenje, ki imata, kot smo videli, različne konotacije tudi na duhovnem nivoju, je povezala z ljubeznijo in prijateljstvom do hišnih ljubljenčkov, psov in mačk, ki poleg sožitja vsebuje tudi žalost minljivosti. Povezava niti in življenja v dobesednem in prenesenem pomenu, ki se je loteva Marija Mojca Pungerčar, je pomembna tudi zaradi topline, ki veje iz razstavljenih pletenin in izdelkov iz filca, topline, ki je daleč od odtujenosti sodobnega sveta, je ob razstavi zapisala Mateja Kos.

Akademska slikarka Marija Mojca Pungerčar je leta 2001 zaključila magistrski študij likovne umetnosti na San Francisco Art Institute v ZDA. Njeni projekti vključujejo instalacije, fotografijo, objekte in video. Od leta 2006 do 2015 se je posvečala odmevnemu projektu Socialdress. Samostojno je razstavljala na številnih razstavah doma in v tujini, v zadnjih letih na razstavah Socialdress – Mala pregledna razstava v Galeriji Kibela, Maribor (2016) in v Galeriji Alkatraz, Ljubljana (2015), Socialdress Service, Maison des Arts, Festival Trouble, Bruselj, Belgija (2013) ter Socialdress - Moč ljudem, Galerija Alkatraz, Ljubljana (2013).

Sodelovala je tudi na številnih skupinskih razstavah: Krize in novi začetki (Slovenska umetnost 2005 – 2015, MSUM, Ljubljana (2015), 9000 km Häppchen – wanderndes Wissen, Altes Kino Sandleiten, Dunaj (2015), Do It Together, Festival Urbanize!, Dunaj (2015), Memory Lab. Photography challenges History, MUSA -Museum Start-Gallery Artothek, Dunaj (2014), Pazi, delo!, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana (2014), Vmesna postaja 1:1, MSUM, Ljubljana (2013), Odtisi + 386/ Sodobna slovenska umetnost, Calcografia Nacional, Madrid, Španija (2013) ter AFTERMATH. Changing Cultural Landscape, Tendence angažirane post-jugoslovanske sodobne fotografije, Galerija Klovičevi dvori, Zagreb; Narodni muzej Črne Gore, Cetinje, Črna gora; Month of Photography festival, Bratislava, Slovaška (2013). Za svoje delo je prejela priznanje Riharda Jakopiča, nagrado na Festivalu neodvisnega filma, štipendijo Avstrijske akademske izmenjave, štipendijo ArtsLink in Fulbrightovo štipendijo.

Pri projektu, ki je nastal v produkciji KUD Trivia, so poleg Marije Mojce Pungerčar sodelovali še:  Bojana Ažman (izdelava volne), Urška Špeh (izdelava pletenin) in Špela Škulj (izdelava kvačkanih copat).