Mednarodna arhitekturna konferenca v Piranu

V Gledališču Tartini Piran bodo 19. novembra potekali Piranski dnevi arhitekture, mednarodna arhitekturna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. Prva konferenca je bila leta 1983, njen pobudnik in dolgoletni predsednik organizacijskega odbora konference pa je bil arhitekt prof. Vojteh Ravnikar (1943–2010). Od leta 2008 jo vodi in organizira generacija mlajših arhitektov. Namen konference je ovrednotiti tekoče arhitekturne trende in predstaviti najbolj inovativne ideje arhitekturne in prostorske produkcije, ki na sodoben način spoštujejo lokalni kontekst in podpirajo kulturno raznolikost.

Tema 34. konference bo Površina arhitekturnega prostora. "Arhitekturni prostor je vedno nekaj snovnega: naj bo poln ali prazen, vedno ga občutimo s svojim telesom, s svojimi čutili. Čeprav se njegova pripoved razteza onkraj njegove fizične prisotnosti, ima nujno tudi svojo mejo, svojo površino. Kje je površina arhitekture? Je to površina njene fizične telesnosti? Je to le njena forma? Kaj je tisto, kar omejuje prostor arhitekture? Se površinskost današnjega časa zrcali tudi v arhitekturi? Je začela površina, ki je doslej prekrivala in – kar je še pomembneje – razkrivala vsebino, od nje odstopati? Je površina postala poglavitni nagovor arhitekture? (Jurij Kobe)

Letošnje konference se bodo udeležili naslednji predavatelji: Ramon Bosch, Bet Capdeferro (Bosch.Capdeferro, Španija), Carlo Cappai, Maria Alessandra Segantini (C+S, Italija), Adnan Harambašić (SAAHA/AHAKNAP, Norveška/BIH, Lena Krušec, Tomaž Krušec (Arhitektura Krušec, Slovenija), Francisco Mangado (fM, Španija), Armando Ruinelli (Ruinelli associati, Švica), Roland Winkler, Klaudia Ruck (Winkler + Ruck Architekten, Avstrija), Tadej Juranovič (Ljubljana, Slovenija), Chun-ning Jack Huang (Technische Universität Wien, Avstrija).

V Mestni galeriji Piran bodo ob 19.00 odprli razstavo Maks Fabiani: arhitekt monarhije, ob 20.00 pa bo v Razstavišču Monfort Portorož podelitev mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi, ki je bila prvič podeljena leta 1989, namenjena pa je za najboljše arhitekturne realizacije, nastale v zadnjih dveh letih na območju centralne Evrope. Nagrada Piranesi se imenuje po italijanskem umetniku iz 18. stoletja, Giovanniju Battista Piranesiju (1720–1778), čigar družina prihaja iz Pirana.

Nagrada Piranesi nagrajuje najboljše arhitekturne realizacije, nastale v zadnjih dveh letih na območju centralne Evrope. Sodelujoče dežele so Avstrija, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška in Slovenija. Sodelujoče fakultete so Ljubljana, Maribor, Zagreb, Split, Trst, Pescara, Gradec, Dunaj, Budimpešta ter Architectural Association School of Architecture, London in Fachhochschule Kärnten/Koroška.

 Arhitekti zgoraj naštetih dežel se lahko prijavijo za nagrado Piranesi preko nacionalnih selektorjev. Vsak nacionalni selektor izbere 5 realiziranih arhitekturnih del, zgrajenih v zadnjih dveh letih. Študenti zgoraj omenjenih arhitekturnih fakultet se lahko za študentsko priznanje Piranesi prijavijo preko študentskih selektorjev svoje fakultete. Vsak študentski selektor bo izbral dva realizirana ali nerealizirana projekta, nastala v zadnjih dveh študijskih letih. Selektorji imajo pravico podati svoje predloge. Selekcija se opravi vsako leto konec oktobra.

V Galeriji Dessa v Ljubljani bodo 21. novembra ob 20.00 odprli razstavo španskega arhitekturnega biroja bosch.capdeferro arquitectures z naslovom Mikroklime, mikrokozmosi. Besedi zelo natančno povzemata delo arhitekturne pisarne bosch.capdeferro arquitectures. Pomagata jim posredovati njihovo prepričanje, da lahko Arhitektura vzcveti zgolj znotraj kompleksnosti in prekrivanja vseh meril, od mikra vsakega materiala in njegovih kombinacij, do makra klime in vesolja.

Na razstavi v Dessi bodo prvič prikazani nekateri dokumenti, izdelalani prav za predstavitev teh idej: načrti in risbe zapisujejo in opisujejo vsako oprijemljivo in neoprijemljivo komponento, ki jo odkrivajo pri korenini vsakega projekta, ali tiste, ki zmorejo konfigurirati njihov celovit razvoj. Z oblikovanjem razstave želijo avtorji v interier ljubljanske galerije vnesti raznolikost elementov in faktorjev, ki jih zasledujejo in zbirajo v vsakem prostoru.