Nagrada Prešernovega sklada tudi za Mladininega striparja in karikaturista Tomaža Lavriča

Neizbrisen umetniški pečat stvaritelja Diareje so končno opazili tudi člani Prešernovega sklada. Veliki Prešernovi nagradi pa bosta letos prejela prevajalec Aleš Berger in slikarka Metka Krašovec.

Prešernovi nagradi za življenjsko delo letos prejmeta prevajalec Aleš Berger ter slikarka in grafičarka Metka Krašovec. Nagrade Prešernovega sklada pa skladateljica Nina Šenk, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripar Tomaž Lavrič ter arhitekti iz Arhitekture Krušec.

Berger bo Prešernovo nagrado prejel za življenjski prevajalski opus. Kot piše v utemeljitvi, je njegov opus impozantno avtorsko delo: "Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik".

Akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec pa bo nagrado prejela za izjemen in prepoznaven slikarski opus, ki je hkrati z njenim grafičnim in risarskim opusom "nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti". "Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilico," piše v utemeljitvi.

Člani Prešernovega sklada bodo letos podelili vseh šest malih Prešernovih nagrad. Prejmejo jih skladateljica Nina Šenk za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih, klarinetist, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač za izjemen doprinos v preseganju meja med zvrstmi glasbe za koncertni cikel z Big bandom RTV Slovenija in Koncertni atelje in pisateljica Mojca Kumerdej za roman Kronosova žetev.

Nagrajeni bodo tudi skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar za glasbeno-scenski opus zadnjih dveh let, še posebej za uglasbitev Shakespearovih sonetov, stripar Tomaž Lavrič za stripovske objave minulih dveh let in izid trilogije Lomm in Tolpa mladega Ješue ter arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič iz Arhitekture Krušec.

Arhitekturni biro bo nagrado sklada prejel za arhitekturna dela minulih dveh let, za upravno stavbo in VIP paviljon Nogometne zveze Slovenije (2016), hišo na Golem (2015) in prenovo Linhartove dvorane Cankarjevega doma (2014).

Nagrade bodo podelili 7. februarja na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Po slovenskem pesniku Francetu Prešernu so poimenovana tudi največja slovenska priznanja v umetnosti.

O Tomažu Lavriču smo v Mladini pred časom zapisali, da je bil za nagrado Prešernovega sklada, ki si jo brez najmanjšega dvoma zasluži, sicer že nominiran, a je ni dobil. Je pa Prešernovo nagrado leta 2010 kot prvi stripar pri nas dobil Kostja Gatnik, predlani pa tudi Miki Muster, tako da stripovska umetnost očitno počasi vendarle dobiva veljavo tudi v očeh »umetniške elite«.«