Damjana Kolar

 |  Kultura

Ganljiva zgodba o najtemnejšem obdobju evropske zgodovine

V Mini teatru Ljubljana bo 27. januarja ob 20.00 premiera predstave Judovski pes po romanu izraelskega avtorja Asherja Kravitza in v režiji Jonathana Erskina. S predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj in Judovskim kulturnim centrom iz Ljubljane, želijo osnovnošolce in srednješolce seznaniti s problematiko holokavsta.

Judovski pes  (2007) je avtobiografija psa Kira, ki se rodi nemško-judovski družini Gottlieb sredi tridesetih let 20. stoletja. Kir je poseben pes, izjemno občutljiv za človeška čustva in trdno odločen, da bo popolnoma razumel človeški govor. Roman sledi njegovemu življenju in različnim premislekom, medtem ko se prebija skozi čas druge svetovne vojne. Priča je vzponu nacizma in holokavstu, ljubezen izkusi samo pri svoji družini. Zaradi nacizma so Gottliebovi prisiljeni zapustiti dom, nesrečen splet dogodkov pa jih loči od Kira. Tega pot pelje od ljubeče judovske družine do potepuštva, divjega pasjega krdela in celo do nacističnega psa čuvaja v koncentracijskem taborišču Treblinka. Večkrat mu spremenijo ime, v vedno bolj nevarnih situacijah se mora znajti kot ve in zna, žene ga le neustavljiv gon po preživetju, ves čas pa hrepeni po ponovni združitvi z družino Gottlieb. Kravitz jezikovno spretno in s srhljivo domiselnimi podobami in metaforami opisuje zgodovinske dogodke druge svetovne vojne, kot jih doživlja nenavadno občutljiv in pronicljiv judovski pes. Rezultat je močna in pretresljiva pripoved, Kir pa je ganljiv in nepozaben lik.

Po besedah režiserja "gre za ganljivo, navdušujočo, toplo in čisto posebno zgodbo o najtemnejšem obdobju evropske zgodovine med letoma 1935 in 1945, posebno zato, ker jo pripoveduje pes, ki razume govorico ljudi, ne pa tudi njihovega sveta. Po drugi strani – kdo pa ga …Pripoved govori o doživetjih Kira, psička, ki se je rodil v meščanski judovski družini v Berlinu leta 1935, in se odvija v letih nacističnega vzpona, v dobi nürnberških zakonov, ki so Jude diskriminirali in jih izločili iz državljanstva, v času vojne, holokavsta, spopadov, osvoboditve in priseljevanja Judov v Izraelsko deželo.Vse te zgodbe pripoveduje Kir, tako da jih gledalci doživijo skozi njegove oči, iz pasje perspektive."

Asher Kravitz te pomembne dogodke prikaže na nov in izviren način, kar mu omogoča, da se v vsaki situaciji osredotoči na osebno in humano stališče in se ne ukvarja z "velikimi" temami in idejami. Čeprav je roman Judovski pes domišljijska pripoved, polna komičnih in dramatičnih trenutkov, temelji na dejstvih, pričevanjih, dokumentarnih in statističnih podatkih. Besedilo in predstava, opozarjata na zgodovinska dejstva in postavljata vprašanja, posebno pomembna za mlade gledalce in (slovensko) občinstvo nasploh.

Asher Kravitz (1969) je pisatelj in predavatelj fizike in matematike na Fakulteti za strojništvo Azrieli v Jeruzalemu in na Odprti univerzi v Tel Avivu. Odraščal je v tradicionalnem judovskem okolju. Diplomiral je iz elektrotehnike in fizike. Med služenjem vojaškega roka je bil inštruktor krav maga, borilne veščine, ki jo je posebej razvila izraelska vojska. Kasneje se je pridružil izraelski policiji, kjer je delal kot preiskovalec na oddelku za težke zločine. Od leta 2000 na več šolah in univerzah poučuje matematiko, fiziko in literaturo. Njegova prva dva romana, Magic Square (2002) in Boomerang (2003), sta skrivnostni kriminalki. Tretji roman I’m Mustafa Rabinowitz (2005), je zgodba o vojaku, ki deluje v protiteroristični enoti v izraelski vojski in se sooča z moralnimi dilemami. Za četrti roman Judovski pes je leta 2007 prejel nagrado Diamond Citation, ki jo podeljuje Združenje izraelskih založnikov. Kravitz je tudi fotograf in pilot.

V predstavi bo nastopil Miha Rodman, glasovi na posnetkih: Miha Rodman, Robert Waltl. Prevod: Katja Šmid, dramaturgija: Anja Krušnik Cirnski, video in zvok: Vid Hajnšek, lektorica: Mateja Dermelj

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.