Sodobna zinovska produkcija v MGLC

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani bodo 24. februarja ob 12.00 odprli razstavo Zini! Sodobna zinovska produkcija, s katero nadaljujejo niz razstav, v katerih se osredotočajo na fenomene tiskane produkcije. Na razstavi sodelujejo: Beli sladoled, freštreš, LEALUDVIK, Leon Zuodar, Marko K. Gavez, Matjaž Wenzel & Rene Maurin, Mina Fina, Nejc Korenič, Nevena Aleksovski, Nez Pez, Simon Kocjančič, Tadej Vaukman in Zoran Pungerčar. Kustosa razstave: Lara Plavčak in Božidar Zrinski

Zin je okrajšava besede fanzin, ki izhaja iz izraza fan magazine. Fanzin je skovanka, ki je nastala iz angleških besed fan (ljubitelj, oboževalec) in magazine (revija). Zini so knjižice, največkrat samozaložniške naredi sam publikacije, ki nastajajo v majhnih nakladah in z nizkimi produkcijskimi stroški. Pojavljali so se kot bistven medij določenih subkultur prejšnjega stoletja, vse od ljubiteljev znanstvene fantastike do punka. Ob prihodu sodobnih informacijskih tehnologij so kot medij doživeli temeljito preobrazbo v svoji funkciji, izdelavi in videzu, ostajajo pa prisotni kot neprestano razvijajoča se oblika komunikacije. Danes so predvsem del subkulturnih scen in medij ustvarjalcev večinoma mlajših generacij, od politično angažiranega fanzina pa so prešli k veliko bolj individualiziranemu umetniškemu zinu.

Umetniški zin je avtorsko delo poljubne velikosti in oblike, ki ostaja v formatih knjige, svojo motiviranost najde v estetski zasnovi in komunikaciji skozi likovni izraz. Zin se povezuje z mnenjem, da gre za produkcijo, ki nastane ob odsotnosti drugih možnosti, a velikokrat je to umetnikova zavestna izbira zina kot žanra. Le-ta se nahaja nekje na meji med umetniškim delom, dnevniškim zapisom in socialnim fenomenom.

Avtorji z zini izražajo in gradijo svojo individualno in kolektivno identiteto, kar je ena od zgodovinskih značilnosti (fan)zinov. Zini spreobračajo reprezentacijo, tako posameznika kot skupine, v prezentacijo. Pri tem ravno nove tehnologije in načini komuniciranja omogočajo nove oblike spoznavanja, izgradnjo interesnih mrež, izmenjavo idej in sodelovanj. Zin in splet se v tem pogledu ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Z današnjim porastom zin sejmov in podobnih dogodkov postaja zinovska kultura tudi vidna. 

Kljub sodobnim informacijskim tehnologijam so se tiskani zini obdržali, a se v današnjem času pojavljajo z novimi, avtorskimi vsebinami, avtorjem pa omogočajo večjo neodvisnost in hitrost v kreiranju. Razstava je zasnovana kot aktualna predstavitev produkcije umetniških zinov, njene diferenciacije in mreženja med ustvarjalci.

Sodelujoči umetniki in umetnice delujejo na različnih področjih sodobne vizualne umetnosti, pri čemer je zin zanje eden od pomembnih pristopov, saj pri njem vztrajajo, ga razvijajo in nadgrajujejo. Predstavljajo se glede na različne kontekste, iz katerih izhajajo pri svojem delu, od skice, risbe, grafike, slike, fotografije, videa do instalacije. Dosedanjo produkcijo predstavljajo z različnimi postopki in pri tem izpostavljajo različne vidike tega, zakaj in kako zine ustvarjajo in doživljajo, nekateri predstavljajo, kako so zini berejo in kdo jih bere/gleda, drugi poudarjajo osebno in intimno zgodbo, nekateri proces nastajanja zina, ki vpliva na izbiro materialov, vključenih v zamisel za končno izvedbo. Na ta način razstava ne ponuja le listanja in prebiranja zinov, temveč prek celostno zastavljenih postavitev posameznih ustvarjalcev, ustvarjalk in skupin raziskuje današnjo raznovrstnost, ozadja in možnosti zina.

Ob razstavi (na ogled do 28. maja) bo konec aprila izšel tudi zbornik, ki se osredotoča na vizualno identiteto fanzinovske in zinovske produkcije od osemdesetih let 20. stoletja do danes. Eseje so prispevali ustvarjalci, raziskovalci in poznavalci tovrstne produkcije, med drugim Petra Kolmančič, Marko Rusjan, Lara Plavčak, Barbara Beškovnik, Tea Hvala, Domen Repnik.