Tadej Golob: Jezero

+ + + +

Naplavine in usedline

Avgust Demšar se je v kriminalki Pohorska transverzala, ki je združila dva preiskovalna tima in dva njegova bivša preiskovalca, poigraval z možnostjo, da je storilec kdo iz mračnega podpodja politike, zato je delo tudi podnaslovil »politična kriminalka«. Čeprav se potem izkaže, da je tistih z motivom več in da so nekateri trdno zasidrani v domačijskosti. Podobno Golob v prvem prispevku h kriminalnemu žanru vplete farmacevtsko industrijo in njene profite, prelomne izume, za tajnost katerih se zdi ubijanje skoraj upravičeno, zraven pa posadi inšpektorja Tarasa med radoživo druščino medicincev, ki ji pripada tudi njegova žena, in se potem ves čas nerazpoznavno mešata družba in služba. Z vsemi antagonizmi, ki grejo zraven, od zgolj slutene do utemeljene ljubosumnosti, prešuštva, precej zapletenih odnosov v ekipi, v kateri so prav watsonovski čudaki, ki opravljajo terensko delo in poskrbijo za pretočnost mrtvih rokavov preiskave.

Golobovo pisanje sicer razločuje ravno dejstvo, da v njegovi prozi nastopajo razočaranci, luzerji, in tudi inšpektorju Tarasu, ki se v snegu naključno znajde na kraju najdbe trupla, ob reki pod Bohinjem, v življenju ne gre vse gladko. Muči ga razlika med ženinim in lastnim življenjskim slogom, da ne rečemo finančnim stanjem, vznemirja ga nova sodelavka, ki pretrese ustaljene odnose v ekipi in sproži rivalstvo v sicer pretežno moškem poklicu, z vsemi komentiranji ženskosti in prilizovanjem z jasnimi nameni, ki grejo k takšnim zaprtim druščinam in njihovi potlačeni pohoti. Golob kot da poudarja, da je njegova zgodba o obglavljenem truplu in še nekaterih kasneje odkritih postavljena v rigidno organizacijo, v kateri vlada ob uradni hierarhiji skoraj subverzivno tekmovanje, ki se ne zgraža samo nad v prve vrste porinjeno mediageničnostjo najbolj nesposobnih, temveč gradi vzporedno lestvico, ki vključuje tudi drobne zmage pri zapeljevanju.

Seveda mora zato pretresti celoten policijski sistem, odnose med različnimi ravnmi policije, od operativcev na terenu, pretežno štorastih in malo zbeganih ob prvem truplu, do glav iz generalne uprave in vodij območnih enot, kjer napredujejo bolj politikantski in premišljeni, ne pa najsposobnejši; te pri napredovanju zavirajo ravno prekoračenja, saj znajo biti vse preveč vzkipljivi in netaktni. Golob izpiše cel kup portretov ljudi, ki so jih življenjske okoliščine naplavile v policijo, to so razni doktorji v prosekturi, varuhi skrivnostnih grobov anonimnih in vodje centrov za socialno delo. S kadavrom in tistimi, ki še počivajo v globinah Fužinskega zaliva Bohinjskega jezera, sicer izpiše družbeni prerez, v tem je na sledi realizma in njegove detekcije menjave družbenih slojev, propadanja enih in vzpona drugih, vendar se poudarjeni kritičnosti izogiba, sicer pa je to spretno, gladko in neproblematično izpisano kriminalno čtivo.