MLADINA Trgovina
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Pamflet

Veliki in mali mi

Nezaželeno bogastvo kritike državljanov

Tekme košarkarskega prvenstva Evrope prenaša komentator Peter Vilfan v slogu: dobro igramo v obrambi, dali smo trojko, ujeli smo odbito žogo, paziti moramo, da ne naredimo nepotrebne osebne napake. Manjka samo še to, da bi ob košu Luke Dončića izstrelil: Spet smo zadeli trojko! Sto tisoč ljudi, ki sedi doma v foteljih in grizlja kikirikije, naenkrat igra v obrambi, skače pod košem, zadeva trojke. Ne da bi mignili s prstom, ustvarjajo herojske podvige. Vilfan, ki je nekoč blestel kot igralec s sto in eno domislico, ki je trdo treniral, zdaj širi goljufivi občutek, da smo tvorci uspehov košarkarske ekipe vsi, tudi tisti, ki samo gledamo tekme.

Tam, kjer nas sploh ni, smo mi pomembni. Kjer pa smo, ne štejemo.

Maribor je krasil čudovit lipov drevored, ki ga je sestavljalo skoraj sto košatih lip. A mestni veljaki so sklenili, da ga bodo zaradi obnovitvenih del skoraj v celoti posekali. Lokalni mi-ji so se organizirali v civilno iniciativo, da z argumenti preprečijo mestni biocid. Velika mestna drevesa so kot krajevni bog, ki srka prašne delce, meče blagodejno senco v pasjih dneh, vlaži zrak, daje dom neštetim pticam in žuželkam. So županovi prisluhnili ljudstvu in poskušali gradbene načrte spremeniti tako, da bi spoštovali modrost svojih predhodnikov, ki so dali zasaditi drevored? So skušali prenovo ulice izvesti tako, da bi ohranili mestni gaj? Nak, z ekskluzivno pravico moči so nad meščane, ki so skušali lipe s telesi ubraniti pred sekirami, poslali policiste.

V Hočah kani Magna z zemljevida plodne zemlje izbrisati sto hektarjev. Premier Miro Cerar ml. pravi, da je to v dobro 400 novih delovnih mest. Ekolog Anton Komat je na predstavitvi ugovorov ARSU izračunal, da bi s pomočjo, ki jo država namenja Magni, lahko ustvarili tisoč novih delovnih mest v kmetijstvu. Isti teritorij, kateremu bi ohranili rodno prst, bi lahko zaposlil dvainpolkrat več ljudi. Je temu mi-ju prisluhnil premier? Nikakor, celo ARSO ga je arogantno zavrnil, da to ni tema sestanka.

Publicist Marijan Zlobec je na svojem blogu opozoril na pozabljeni moment, ki lahko postane usoden. Kdo bo nadziral Magno, ko dobi dovoljenja? Gospoda Križman in Sovič???? Podjetje bo lahko nevarne odpadke vozilo iz matične tovarne v Gradcu v hoško podružnico. Znanstvena fantastika in paranoja brez meja! Lahko da, toda območje Magne v Hočah bo praktično eksteritorialno, slovenski inšpektorji tja ne bodo mogli prosto vstopati brez dogovora z multinacionalko. Mu je premier prisluhnil? Nak, publicist ima status bizarneža.

Osrednji mediji v zadnjih tednih gonijo eno samo temo: Ali bo Magni uspelo? Nobenega pluralizma, ki bi ga utelesil naslov: Nam bo uspelo rešiti hoška polja pred kemično industrijo?

Poslanec Matjaž Hanžek, nekoč tudi poet in ombudsman, je ubesedil racionalni mi. Mož, ki vodi preiskovalno parlamentarno komisijo o TEŠ 6, je na teh izkušnjah potegnil paralelo z Magno. Vlada zagovarja investicijo zaradi obljubljenih delovnih mest, prilagaja zakone in podzakonske akte potrebam posameznega interesenta, izsiljuje s časovno stisko, demonizira tiste, ki postavljajo kritična vprašanja, in si organizira podporo nekaterih medijev pri »lomljenju hrbtenic« in linču neposlušnih.

Duh antidemokracije, ki je ustvaril TEŠ 6, zdaj ustvarja Magno. Je ta analitični mi dobil prostor v osrednjih intervjujih v medijih, je prodrl v Odmeve? Nasprotno, ta mi je izrinjen iz vladnih odločitev in medijsko marginaliziran.

Vest, da je Ljubljana dobila 69 milijonov pomoči iz EU pri gradnji 135-milijonskega projekta obnove kanalizacije in vodovoda, je tako navdušila predsednika vlade, da je pritekel na slavnostno konferenco z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. A pod prvim valom navdušenja se je prikazala temna plat, na katero opozarjajo geologi. Trasa kanalizacije je začrtana natanko nad zbiralnikom vode pri Klečah, kjer obstaja resna nevarnost pogrezanja sedimentov, kar lahko povzroči okoljsko katastrofo najvišje stopnje. Glavno mesto lahko izgubi vodno žilo, ki oskrbuje meščane s pitno vodo. Jasno, mestne službe zagotavljajo, da bo vse varno, da bodo sistemi nadzora pod računalniškim nadzorom. A doslej je veljalo, da nad vodnimi viri ni dovoljena gradnja stanovanjskih in industrijskih objektov, zdaj naj bi tam tekel kar transport fekalij!?????? Kaj, če besedam navkljub pride do izlitij v podtalnico?

V ZDA so v Houstonu pred tednom doživeli poplave bibličnih razsežnosti, med drugim zato, ker se je podrl obrambni nasip. Če bi bil bolje zgrajen in obnovljen, bi to rešilo desettisoče poplavljenih? Danes naravne ujme in tektonski premiki niso več čuda, ki se dogajajo na drugem koncu sveta, dogajajo se kjerkoli. A kdo prisluhne modremu mi-ju ljubljanskih geologov?

Potem ko je vlada sprejela zakon o gradnji drugega tira, je kritični del državljanov zbral dovolj glasov za razpis referenduma. Na njem bo celotni slovenski mi lahko odločil, ali dana gradnja v višini več kot milijarde da ali ne. Procedura predvideva kampanjo, v kateri nasprotni si strani predstavljata svoja mnenja. Pošteno in enakovredno. Toda premier Cerar ml. je s svojimi sklenil, da bo iz budžeta namenil propagandi za svoj projekt 97 tisočakov, organizatorjem referenduma pa – 0. Njegov mi so samo njegovi podporniki, vsi drugi so iz državnih pomoči izločeni. In kako so to utemeljili? Na seji, kjer je opozicija protestirala, so vladajoča koalicija in poslanci levice (kdo bi si mislil) odločili, da je to fer, zato ker zakon to dopušča in ker da SDS, ko je bila na oblasti, ni sprejela drugačnega zakona!?? Kateri zakon pa prepoveduje vladi, da enako vsoto, ki jo nameni sami sebi, nakaže tudi organizatorjem referenduma?

Slepilni vseslovenski mi biva le med prenosi košarkarskih tekem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.