Vstajniški zombiji kot živi mrtveci

Gledališka igra, ki jo je navdihnilo vstajniško gibanje leta 2012, se poigrava s življenji politikov v Sloveniji

Novo sezono bodo v Prešernovem gledališču Kranj odprli 16. septembra ob 19.30 s premiero črne komedije Matjaža Zupančiča Pesmi živih mrtvecev, ki je nastala v koprodukciji s SLG Celje, leta 2015 pa je bila nominirana za Grumovo nagrado na 45. Tednu slovenske drame. Povod za nastanek drame je bila zgodba vstajniškega gibanja leta 2012 oziroma reakcija takratne vladajoče politike, ki je množice demonstrantov označila za zombije. Najbolj množični protesti v samostojni Sloveniji so se začeli v Mariboru, od tam pa so se razširili še v Ljubljano in druga mesta. Zbiranje ljudi je bilo organizirano prek družabnih omrežij, glavna vzroka za vstaje pa sta bila predvsem nezadovoljstvo zaradi korupcije in nepotizma v lokalni politiki in gospodarstvu ter vedno slabše socialne razmere.

Dogajanje drame Pesmi živih mrtvecev je postavljeno v zaprt prostor, ki spominja na bolnico ali prostore sodne medicine, kjer se zberejo člani posebne komisije (predsednik, izvedenca za strokovna vprašanja, politična delegata, referent), ki mora preiskati nenavaden incident, v katerem je napadalec članu tuje delegacije na otvoritvi novega nakupovalnega centra odgriznil del ušesa. Pri tem je pomenljivo, da je napadalec kljub strogim varnostnim ukrepom prišel iz bližnje mrtvašnice, da je bil v času napada že potrjeno mrtev in da je bil napadeni gost ugleden mednarodni akter finančnega kapitalizma ...

Gledališka igra z močnim družbeno angažiranim sporočilom se duhovito poigrava s situacijami v slovenskem političnem življenju, z različnimi komisijami, ki jih ustanavljamo kot po tekočem traku, a niso nikoli sposobne (morda jim tudi ni v interesu) pripeljati zadev do konca zaradi birokratskih formalnosti in medsebojnih sporov. Medtem pa ljudje pred njenimi očmi umirajo. Zupančič s svojim značilnim jedkim humorjem brez dlake na jeziku v slogovno izvrstno napisani igri okrca sodobno slovensko politično groteskno sceno in pokaže družbi neizprosno ogledalo. Po besedah dramaturginje Alje Predan so Pesmi živih mrtvecev brutalno konkretna in povsem absurdna, a tudi poetična igra, ki razgalja norosti birokratizma današnje družbe in obenem lucidno spodmika še zadnji absolutni temelj, to je človekov dejanski obstoj.

Zupančič s svojim značilnim jedkim humorjem brez dlake na jeziku v slogovno izvrstno napisani igri okrca sodobno slovensko politično groteskno sceno in pokaže družbi neizprosno ogledalo.

Drama Pesmi živih mrtvecev je bila leta 2015 med petimi nominiranimi besedili za Grumovo nagrado. Strokovna žirija je v obrazložitvi nominacije med drugim zapisala: Igra Pesmi živih mrtvecev prinaša jedko in sarkastično, a žal tudi zelo natančno podobo današnjega sveta. V njej smo priča sestanku "strokovno-politične" komisije, ki se je zbrala, da bi preučila nenavaden, že kar absurden incident. A namesto da bi se komisija spopadla s samim problemom, se izmika, izgublja v proceduralnih vprašanjih, išče rešitev v protokolu in procesni zakonodaji, podleže osebnim preferencam in muham ter v skorajda perverznem ukvarjanju s seboj popolnoma pozabi na svojo nalogo. In medtem ko ta in verjetno številne podobne komisije v institucijah sestankujejo, se ljudje zunaj, čedalje bolj nemočni v vsakdanjem spopadanju s konkretnimi materialnimi, zdravstvenimi in najrazličnejšimi drugimi težavami, spreminjajo v nekakšne žive mrtvece. 

Režiser in dramatik Matjaž Zupančič je avtor trinajstih dramskih besedil (Izganjalci hudiča, Slastni mrlič, Nemir, Ubijalci muh, Vladimir, Goli pianist, Hodnik, Bolje tič v roki kot tat na strehi, Igra s pari, Padec Evrope, Shocking Shopping, Pesmi živih mrtvecev, Prehod), za katera je med drugim dobil pet Grumovih nagrad. Kot režiser in dramatik je sodeloval na osrednjih evropskih gledaliških festivalih (Bonnski bienale, Avignonski festival …). Je redni profesor za režijo na ljubljanski AGRFT.

Igrajo: Peter Musevski, Aljoša Ternovšek, Vesna Pernarčič, Blaž Setnikar, Aljoša Koltak, Renato Jenček, Lučka Počkaj in Igor Žužek. Dramaturginja: Alja Predan, scenograf: Alen Ožbolt, kostumografka: Bjanka Adžić Ursulov, avtor videa: Marko Naberšnik, glasbena oprema in oblikovanje zvoka: Vanja Novak, lektor: Jože Volk, oblikovalec maske: Matej Pajntar, oblikovalec svetlobe: Bojan Hudernik