Ali obstaja umetnost, ki je domena ženske?

Četrta edicija združenih festivalov Performa & Platforma v središče postavlja žensko ustvarjalko

Tudi letos svoje programske vsebine združujeta Performa, festival sodobnih performativnih praks (v organizaciji MKC Maribor) in Platforma sodobnega plesa (v organizaciji Plesne izbe Maribor). V štirih dneh, od 27. do 30. septembra se bo na treh različnih prizoriščih v Mariboru zvrstilo 13 dogodkov. Četrta festivalska edicija združenih festivalov v središče postavlja žensko ustvarjalko.

"Z izpostavljanjem ženskih avtoric različnih generacij, ki delujejo na področju sodobnih scenskih umetnosti in z naslovom Domena ženske, želiva odpreti več vprašanj. Zanima naju odnos ženskih umetnic do ustvarjalnosti, njihov družbeni in ekonomski položaj v sodobnih umetniških praksah ter kakšni so učinki ustvarjalnosti s spolom zaznamovanega telesa. Je določeno polje delovanja (upravičeno) v domeni določenega spola? Kako spol vpliva na (pre)oblikovanje drugega? Kaj pomeni, da nekaj opredelimo z domeno točno določene skupine? Kakšne pristope in odnose vzpostavljajo ženske ustvarjalke v svojem delu? Festival je zastavljen premišljeno in ponuja gledalcu premislek. Nastajal je v relaciji do spoznanja, da v sodobnem plesu v Sloveniji in tudi drugod, prevladujejo ženske," pravita umetniški vodji festivalov Jasmina Založnik in Mojca Kasjak.

Festival bodo odprli z že tradicionalno VideoPerformo z naslovom Bližine, ki je poskus vzpostavljanja dialoga med izbranimi deli Enye Belak Gupta in Ajde Tomazin. Z vzpostavljanjam bližine med deli ustvarjalk so poskušali odpreti tudi nevarno bližino, ki se vzpostavlja med telesom snemalca in telesom objekta, med notranjim in zunanjim, med vidnim in nevidnim, med izmuzljivim, (ne)ujemljivim in predvsem percipiranjem stanj, podob, pogledov in njihove prekoračitve, odvodov, prisotnosti. Razstavo bo pospremil subtilni performans Petre Kapš (alias OR poiesis) z naslovom Zlati Zid. Raj. Sekvenca bližine. Sledila bo plesna predstava Kaje Lorenci "Morda na videz kdaj kot vsi ljudje," ki raziskuje medosebne odnose.

Struktura festivala je vedno povezana z gostujočimi umetniki iz tujine. Tokrat so izbrali izraelsko koreografinjo Reut Shemesh, ki v svoji avtobiografski sodobno plesni predstavi Leviah preizprašuje relacijo vojaške uniforme v odnosu do izgubljenih sanj. Leviah je vizualna reminiscenca na ranljivost, moč in nemoč. Koreografinja Reut Shemesh pred gledalce postavi serijo spominov na čas, ki ga je preživela v izraelski vojski, in s tem osvetli fenomen, ki pogosto ostaja prezrt. Govori namreč o čustvenih težavah in stiskah, ki jih doživljajo mlade vojakinje med služenjem vojaškega roka, ki je v Izraelu obvezno tudi za ženske. Mnoge vojakinje se spopadajo z občutki izgube nadzora, motnjami prehranjevanja, podvržene pa so tudi spolnemu nadlegovanju. Predstava preizprašuje meje med ranljivostjo in nadzorom, pri čemer naslavlja tematiko prehajanja iz človeškega v mehansko ter razpetosti med preteklostjo in sedanjostjo ter tako osvetli posledice političnega procesa za posameznikovo osebnost.

Simona Semenič bo predstavila svoj avtobiografski knjižni prvenec Me slišiš?, zbirko treh avtobiografskih dramskih besedil: Jaz, žrtev (2007), Še me dej (2009) in Drugič (2014), ki so bila predloga za njene solo performanse. V novo, izvirno strukturo pa jih vsebinsko in kronološko poveže zabaven in luciden, esejistično-romaneskni vezni tekst, s katerim avtorica nadgradi svojo samopripoved in vzpostavlja nove ravni dialoga z bralcem.

S tehnologijo telesnosti in onkraj nje se v solo predstavah spopadata Veronika Valdés in Ana Romih. Ustvarjalke z Akademije za ples v Budimpešti (Alja Branc, Ivona Medić, Jerneja Fekonja, Anna Jacso) se v predstavi Venusian poigravajo s tematiko čistega ženskega telesa, s protislovji v stereotipnih reprezentacijah, dojemanjem seksualnosti ter hkrati razpira različne aspekte samoreprezentacije. Glede na to, da se v polju sodobnega plesa čedalje bolj soočamo z reprezentiranjem moških teles na odru, so se avtorice odločile s predstavo nasloviti položaj in vlogo žensk na tem področju.razpirajo vprašanje ženskega telesa in stereotipov reprezentacije.

Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić in Saška Rakef bodo na festivalu predstavile so ustvarile interdisciplinarno raziskavo o (ne)spremenljivosti pogledov na materinstvo, Tanja Zgonc pa predstavo Tulkudream o bivanjski razpetosti med radostjo in bolečino, željo in razočaranjem, uspehom in spodletelim, strahom in pogumom, med nesmislom in razumevanjem. V predstavi metodo buta prepleta s tibetanskim budizmom ter buto telesu nasproti postavlja tulku – čisto fizično telo duhovno razsvetljenih budistov.

Festival bodo zaključili z ambientalnim projektom Prebujanje spečega velikana - Druga priložnost Mojce Kasjak, ki ga postavljajo na dvorišče nekdanje kaznilnice na Pobrežju, ki je trenutno del projekta Urbact III: 2 ND CHANCE.