MLADINA Trgovina

Damjana Kolar

11. 10. 2017  |  Kultura

Prerokbe o usodi majhnega naroda

V Cankarjevem domu bo gostoval Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba z baletno različico Krleževe drame Gospoda Glembajevi

© Marko Ercegović

V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 16. oktobra ob 19.30 gostoval Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba z baletno različico drame Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi v koreografiji in režiji Lea Mujića, ki je pripravil tudi libreto in izbral glasbo Ludwiga van Beethovna in Sergeja Rahmaninova. Gospoda Glembajevi, najbolj znana drama Miroslava Krleže je že ob krstni uprizoritvi leta 1929 v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu doživela uspeh ter doma in na tujem postala ena največkrat uprizorjenih Krleževih iger.

Dramo odlikuje večplastna karakterizacija likov, prepletena razmerja med njimi, čustveni izbruhi, soočanja in intrige, podrobne analize in prerokbe o usodi majhnega naroda so danes enako aktualni kot ob nastanku ter so le nekatere značilnosti besedila, ki ponuja nepojmljive možnosti umetniške uprizoritve. 

Celoten ciklus Glembajevi sestavlja 14 besedil (3 dramska in 11 proznih del), ki jih je pisatelj imenoval fragmenti. Objavljeni so bili med letoma 1926 in 1930, celoten ciklus pa je prvič izšel šele leta 1945. Rdeča nit, ki veže več generacij bogato razvejane družine, so njihova želja po izstopu iz anonimnosti, vzpon in bogatenje ter postopno usihanje njihove moči, ugleda in vpliva.

Drama Gospoda Glembajevi enega največjih hrvaških literatov Miroslava Krleže je prva iz cikla o dinastiji Glembay. Odvija se v poletni noči leto dni pred prvo svetovno vojno, v času, ko je gospodarski in družbeni uspeh družine dosegel zenit. Zgodba se začne s praznovanjem tridesete obletnice Glembayeve banke, v palači starega Glembaya, glave dinastije in ustanovitelja banke. Po dolgem času se zbere vsa družina, pride tudi odtujeni sin Leone, ki se v Zagreb vrne po enajstih letih in se ne more upreti vzgibu po sarkastični kronologiji družinske zgodovine. Toda kljub razkošju in svetovljanstvu, ki napolnjujeta trenutno življenje Glembajevih, zadostuje en sam povod, da se razkrije veriga izsiljevanja, prikrivanja, nasilja, tragedij in smrti, ki usodno spremljajo družino vse od začetka njenega vzpona. Drama se krvavo zaključi s tempom in silovitostjo antičnih tragedij. 

Prva drama iz glembajevskega ciklusa V agoniji je bila v režiji Alfonsa Verlija uprizorjena 13. aprila 1928 v Hrvaškem narodnem gledališču v režiji Alfonsa Verlija. Gospoda Glembajevi so bili v Verlijevi režiji v HNK uprizorjeni 14. januarja 1929, zadnji del, Leda, pa je v režiji Ive Raića praizvedbo v HNK doživel leta 1930. Gre za obdobje, ki ga literarni zgodovinarji prepoznavajo kot pisateljev ustvarjalni vrhunec, kar potrjujejo tudi številna priznanja in nagrade, čeprav je bil ves čas deležen šikaniranj tako iz leve kot desne politične struje.

Koreograf Leo Mujić je takoj po dokončanem beograjskem baletnem konservatoriju Luja Daviča in diplomi na L’Ecole-atelier Rudra Béjart v Lozani stopil na umetniško pot uspešnega solista v priznanih evropskih plesnih gledališčih. Kot koreograf je sodeloval z najvidnejšimi evropskimi in hrvaškimi baletnimi hišami. Za zagrebški Balet je koreografiral celovečerni balet Tišina mojega šepeta po motivih poezije Dobriše Cesarića ter izjemno priljubljen balet Ana Karenina po romanu Leva Tolstoja in na partituro Čajkovskega. Izjemen uspeh je dosegel tudi s koreografijo Ana Karenina, nastalo po romanu leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je bila leta 2015 izbrana za najboljšo koreografijo hrvaškega gledališča.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.