MLADINA Trgovina
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Pamflet

Uničevanje celic družbe

Položaj drugačnih manjšin

Odločitev premierja Mira Cerarja, jr. in poslanske večine, da s spremembo ustave izniči ustavno odločbo o enakopravnem položaju javnih in zasebnih osnovnih šol, je šokirala.

Profesor na eni katoliških šol je zapisal apel za enakopravnost: »Sem gej, Slovenija hvala, ker me sprejemaš kot enakopravnega. Sem emigrant, Slovenija hvala, ker me sprejemaš kot enakopravnega. Sem učenec na zasebni osnovni šoli, Slovenija prosim, da me sprejmeš kot enakopravnega.“

Skupina sedmih vrhunskih profesorjev prava: Matej Avbelj, Andraž Teršek, Jurij Toplak, Verica Trstenjak, Veronika Fikfak, Bojan Bugarič in Jernej Letnar Černič, ki se doslej še nikoli niso skupaj podpisali pod isti tekst, je odprto pismo zaključila z najostrejšo kritiko - pravno in moralno zavržno ravnanje parlamentarne večine v ustavni demokraciji in grob poseg v pravno državo kot vladavino prava!

Še prej je na twitterju pravna korifeja Boštjan M. Zupančič celoten postopek pojasnil v enostavni metafori: »Za koga se ima ta ključavničar? Spreminjati Ustavo za to, da bi se ne izvršila odločba US, je ex post facto law. Pravno NESPREJEMLJIVO.«

Predsednik Jugoslavije maršal Tito, po izobrazbi ključavničar, je namreč pravo jemal kot izključno orožje oblasti rekoč: sodniki naj se ne držijo zakonov kot pijanec plota. Vlado nam torej vodi spet ključavničarski titoist.

A zdaj se je izkazalo, da s spremembo ustave ne bo nič, proti je namreč še en član ustavne komisije, poslanec madžarske narodnosti Laszlo Göncz, ki je bil sicer odsoten na prevratniški oktobrski seji, in naenkrat v komisiji ni več dvotretjinske večine.

Slovenski Madžar je torej nastopil kot starogrški deus ex machina. Z eno potezo.

Pred dvema desetletjema je bila žrtev nekdanje ljubljanske oblasti mladinska subkultura, ki se je zbirala v nekdanji vojašnici na Metelkovi. Potem ko so jo prenovili v duhovito in koloritno umetniško okolje, so nadnjo poslali buldožerje. Silni odpor s protesti je na koncu dosegel, da je družbena manjšina ohranila svoj zbirni hram. Nato se je dolgo zdelo, da je uničevanje prostora alternativcev zgodovina. Dokler ni župan Zoran Janković nad novo skupnostjo v Rogu spet poslal buldožerje. Po vnovičnem odporu je bil ta vandalizem oblasti ustavljen. A sedaj si je mestni vladar omislil drugačno strategijo. Brez pompa je komajda opazno objavil razpis za prodajo dveh prostorov na Metelkovi 8. Le še ena izmed prodaj mestnega premoženja? Nak, na prodaj je legendarni Hostel Celica, svetovno čudo, a to le kot stavba brez vsebine. Guardian ga je lani uvrstil med 10 najbolj prestižnih hostlov v Evropi. Paradiž glasbenih, slikarskih in drugih debatnih dogodkov, ki desetletje in več zbira številčne ljubitelje umetnosti. Slovenska turistična organizacija ocenjuje Celico kot »slovenski prepoznavni simbol širom po zemeljski obli«. Je tudi legendarni kraj slovenske osamosvojitve, ki je bil konec osemdesetih vojaški zapor, v katerem je bila zaprta trojica obtoženih v procesu JBTZ. Zakaj torej Celico kot eno kulturnih duš prodati na dražbi in to brez njene premične vsebine? Župan Janković kani meščanom vzeti izjemen kulturni objekt in mu s prodajo dati neznane vsebine potencialnega biznisa.

A ta postopek županovega uničevanja samostojnih in uspešnih institucij je razviden tudi v primeru prestavitve študentskega zdravstvenega doma pod mestno oblast. Ta zdravstveni dom deluje odlično, je brez čakalnih vrst in vseskozi posluje pozitivno. Torej za zdravstvo pravo čudo, ki bi ga morala zdravstvena ministrica postaviti kot zgled. Toda ne, Milojka Kolar Celarc ga namerava predati v upravljanje ZD Ljubljani. Časnik Dnevnik je postregel z briljantnim naslovom: Župan Janković bi rad zdravil tudi študente.

Institucijo javnega zdravja, ki deluje odlično, bi vlada podarila županu, pač po absolutistični logiki - čim več institucij pod enim samim gospodarjem.

Uničevanje javnih prostorov se dogaja tudi dobesedno. Kongresni trg je že več stoletij kraj, kjer se zbirajo meščani, in si prek njega po zvezdno načrtovanih poteh krajšajo mestne poti. Zdaj ga je vzel meščanom in dal v uporabo skupini športnih biznismenov, ki ga je zasedla z orjaškim drsališčem. Prehod čez Zvezdo ni več mogoč! Javni trg je župan Janković oddal podjetnikom.

Sicer pa resno vprašanje: mastodontska drsalna ploskev v elitnem centru bo kraj užitka za turiste in petične goste kafičev z otroki. Od župana bi meščani pričakovali vse kaj drugega: da postavi pet manjših drsališč v Fužinah, zg. Šiški, Viču, Rudniku in Bežigradu, kjer bi se otročad nepremožnih staršev lahko sama odpravila na led, na katerem bi brez medijskega pompa svet interneta zamenjala z odraščanjem med drsanjem, lovljenjem in igranjem hokeja. Mesto ni le center elite, mesto so tudi obrobja.

Za dele zunaj centra je župan sicer pripravil novi urbanistični plan. V Rožni dolini je nastala civilna iniciativa, ki protestira zoper aktualno zlorabo tradicionalne krajine, ko investitorji kupujejo stare vile, da jih potem podrejo in zgradijo betonske velikane z ljubkovalnim imenom vile bloki. Zdaj se je župan odzval in omejil gradnjo v višino in odstotek pozidave parcel. Velja za vse – razen za nastajajoči kompleks Habjanov bajer, Mijaks varovana stanovanja, bivšo gostilno Marn, ex-Ars Inženiring in za dve obstoječi črni gradnji. - !??????? Velja za vse, razen za skupino najbogatejših investitorjev. Kakšna zakonodaja pa je to, ko bi zakon o omejitvi hitrosti veljal za vse, izvzemši šest izbrancev?

Premier, okoljska ministrica in pravosodni minister kot običajno v zadevah Janković – molčijo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.