Poletna romanca med mladeničem in očetovim sodelavcem na idiličnem italijanskem podeželju

V Kinodvoru bo od 31. januarja dalje na ogled film Pokliči me po svojem imenu, peti celovečerec režiserja Luce Guadagnina, ki je nominiran tudi za oskarja za najboljši film

Po projekcijah na 28. Liffu, kjer je prejel Kinotripovo nagrado mladinske žirije, film Pokliči me po svojem imenu, posnet po istoimenskem romanu Andréja Acimana, prihaja na redni spored Kinodvora. Režiser Luca Guadagnino nas po filmu Nemirna obala še enkrat vrže v srce poletne vročine, tokrat s tenkočutno zgodbo o odraščanju in ljubezni med fantoma na idiličnem italijanskem podeželju.

Poletje leta 1983. Sedemnajstletni Elio s starši preživlja počitnice v vili na severu Italije. Vroče dneve preživlja ob poslušanju glasbe, branju knjig, plavanju in spogledovanju s prijateljico Marzio. Čeprav je od malih nog obdan z visoko kulturo in intelektualnim življenjem, je za mladega Elia to vendarle še čas čustvenega zorenja, radovednosti in raziskovanja. Nekega dne njegov oče v vilo pripelje novega asistenta, postavnega Američana Oliverja. Elio je sprva hladen do gosta, a kmalu začne preživljati vse več časa z njim. Elio in Oliver postopoma razvijeta vse bolj intimen odnos, čeprav slednji vseskozi pravi, da "se o teh stvareh ne govori". Kmalu postane jasno, da bolj kot gre poletje h koncu, močnejša je privlačnost med mladeničema ...

Elio in Oliver postopoma razvijeta vse bolj intimen odnos, čeprav slednji vseskozi pravi, da "se o teh stvareh ne govori".

Po besedah režiserja je Pokliči me po svojem imenu oda ljubezni v najbolj čisti obliki. Oda hrepenenju, ki nikdar ne mine. Ta film mi predstavlja sklepno dejanje trilogije o poželenju, ki jo sestavljata še Io sono l’amore in Nemirna obala. A če je v prvih dveh poželenje vodilo v posesivnost, obžalovanje, prezir in potrebo po osvoboditvi, sem se želel tokrat pogrezniti v idilo mladosti. Elio, Oliver in Marzia so vpeti v čudovito zmešnjavo tistega, kar je Truman Capote nekoč opisal z besedami ‘ljubezen, ki nima geografije, ne pozna meja’. Pokliči me po svojem imenu je tudi poklon očetovskim figuram v mojem življenju: mojemu lastnemu in mojim filmskim očetom – Renoirju, Rivettu, Rohmerju, Bertolucciju … Niso me zanimala siceršnja pričakovanja, ki morajo zadostiti predvsem producentom, struktura junak-antijunak, notranji junaki in spet zunanji, vse, o čemer je sicer treba razmišljati pri postavljanju zgodbe v scenarij. Tokrat sem zgodbo samo razgrnil, kot odejo na svežo travo ob pripravi piknika. Zanimala me je resničnost: kaj se zgodi, ko se dva srečata, ko si prvič dolgo zreta v oči, ko v očeh drugega vidita sebe.

Film o nevarni sli ljubezenskega poželenja, ki vdre v zaprti krog milanske visoke družbe, je po premieri v Benetkah zakrožil po mnogih festivalih in si prislužil tako nominacijo za oskarja za kostumografijo kot tudi nominaciji za zlati globus in BAFTO za najboljši tujejezični film.

Luca Guadagnino, rojen leta 1971 v Palermu, otroštvo je preživel v Etiopiji) je italijanski filmski režiser in scenarist. Na rimski univerzi La Sapienza je diplomiral iz filmske zgodovine in kritike. Že njegov celovečerni prvenec The Protagonists (1999) je bil predvajan na filmskem festivalu v Benetkah. Med Guadagninove pomembnejše filme sodijo še dokumentarci Mundo civilizado (2002), Inconscio italiano (2011) in Bertolucci on Bertolucci v sorežiji z Walterjem Fasano (2013) ter igrani celovečerec Melissa P. (2005), mednarodni preboj pa je dosegel s filmom Io sono l’amore (2009), ki ga je zasnoval skupaj z dolgoletno prijateljico in sodelavko Tildo Swinton, koproducentko in glavno igralko. Film o nevarni sli ljubezenskega poželenja, ki vdre v zaprti krog milanske visoke družbe, je po premieri v Benetkah zakrožil po mnogih festivalih in si prislužil tako nominacijo za oskarja za kostumografijo kot tudi nominaciji za zlati globus in BAFTO za najboljši tujejezični film. Na beneškem festivalu je premiero doživel tudi Guadagninov četrti igrani celovečerec, čuten, razgret in od sonca razbeljen psihološki triler Nemirna obala (2015).V zaključni, postprodukcijski fazi je režiserjev težko pričakovani projekt priredbe kultne klasike Daria Argenta Suspiria iz leta 1977. 

17VeGHJUiO4