Prva predstavitev kultnega ameriškega umetnika Davida Lyncha v Ljubljani

V MGLC Ljubljana bo od 13. aprila do 29. julija na ogled razstava Davida Lyncha, ki se osredotoča na njegovo likovno ustvarjanje

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani bodo 13. aprila ob 12.00 odprli razstavo ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, glasbenika in grafika Davida Lyncha z naslovom Ogenj na odru, ki je nastala v sodelovanju s pariško založbo Item Éditions in Lynchevim studiem iz Los Angelesa. Lynch je svoj kultni status pridobil kot filmski ustvarjalec, a ga je pot do filma vodila prek slikarstva. Razstava, ki jo je pripravil kustos Božidar Zrinski, se osredotoča na njegovo likovno ustvarjanje s poudarkom na seriji litografij, ki so nastale v grafičnem ateljeju Idem v Parizu, dopolnjujejo pa jo akvareli in izbor eksperimentalnih filmov, ki izpostavljajo vsebinsko prepletenost njegovega umetniškega izražanja. 

David Lynch se je z grafiko seznanil leta 2007, ko je obiskal sloviti pariški grafični studio Idem, kjer se je navdušil nad tehniko litografije in risanjem neposredno na litografske kamne. Zgodovina studia Idem sega v leto 1881, ko si je tiskar Emile Dufrenoy tu uredil delovne prostore. Med letoma 1930 in 1970 je bila tu tiskarna zemljevidov, leta 1976 pa se je v prostore naselila znamenita tiskarna Mourlot. Fernand Mourlot (1895–1988) je bil začetnik nove litografske umetnosti v Parizu v času med obema vojnama, ki je sodeloval z umetniki, kot so Matisse, Picasso, Miró, Dubuffet, Braque, Chagall, Giacometti, Léger, Cocteau in drugi. Tiskarna se je leta 1997 preimenovala v Idem, ki kot grafični atelje deluje še danes.

Na tokratni razstavi bo na ogled 70 litografij, ki ga predstavljajo kot likovnega umetnika, ki v eksperimentiranju z izraznostjo grafičnega medija širi obzorja svoje ustvarjalnosti. Prizore popačenih človeških figur, insektov in drugih živali, temačnih kompleksov industrijske arhitekture in tesnobnih vizij iz sanj Lynch v teh grafikah kombinira s poetičnimi, a ostrimi in udarnimi napisi, ki večinoma delujejo kot spretno izbrani naslovi del. Besede ga namreč vznemirjajo podobno kot razne likovne oblike, in kot pravi sam, so črke povezane v besedo kot zobje v ustih. Predstavitev zaokrožajo slike iz zasebnih zbirk, akvareli in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Razstavljenim delom je skupno prepletanje nadrealističnega, ekspresivnega in grotesknega, s čimer se vzpostavlja lynchevsko vzdušje, ki mu v postavitvi razstave sledi tudi scenograf Branko Hojnik.

David Lynch se je že v najstniških letih navdušil nad slikarstvom in se vpisal na študij likovne umetnosti na Boston Museum School), ki ga sicer ni dokončal. Inspiracijo je našel šele na Pennsylvania Academy of Fine Arts, kjer se je zgodil tudi ključen ustvarjalni preskok – iz tradicionalne slike v gibljivo, v animacijo in s tem v svet filma. Njegov eksperimentalni kratki film Abeceda (1968) je pritegnil pozornost Ameriškega filmskega inštituta, ki mu je konec šestdesetih let podelil štipendijo. Sledila je selitev v Los Angeles, in dolgotrajno snemanje prvega celovečerca Eraserhead (1977). Odmevnost njegovega dela je dosegla vrhunec konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja s filmoma Modri žamet (1986) in Divji v srcu (1990) ter TV-nadaljevanko Twin Peaks, 1990–1991, 2017).

Kljub bogati filmski karieri likovne umetnosti nikoli ni opustil in svoja dela od leta 1989 tudi razstavlja. Poleg slikarstva in grafike ga zanima tudi fotografija. Pogosto je (so)avtor filmske glasbe, kot avtor in izvajalec pa se z glasbo ukvarja tudi izven filma. Za svoje režisersko in scenaristično delo je prejel številne najpomembnejše filmske nagrade.

Ob razstavi bo izšel katalog, ki ga sestavljata dva sklopa. Prvi je posvečen predstavitvi Lynchevega likovnega ustvarjanja, v drugem pa publicist Marcel Štefančič jr. ter filozof, sociolog in pisatelj Mirt Komel razmišljata o razumevanju njegovega dela v kontekstu slovenske družbe in odnosa do sodobnega političnega ozračja.