7. 5. 2018 | Kultura
Tankočutna značajska študija
Temačni triler škotske režiserke Lynne Ramsay, ki je zaslovela s psihološko dramo Pogovoriti se morava o Kevinu
V Kinodvoru bo od 9. maja dalje na ogled temačni triler Nikoli zares tukaj, škotske režiserke Lynne Ramsay, ki velja za eno najbolj izvirnih in drznih predstavnic britanskega neodvisnega filma. Film o brutalnem najetem morilcu s travmatično preteklostjo, ki se poda v mračni svet newyorškega podzemlja, da bi iz krempljev organizirane otroške prostitucije rešil senatorjevo hčerko, je na lanskem festivalu v Cannesu prejel nagradi za najboljšo moško vlogo in scenarij.
Joe je nekdanji vojak in zunanji sodelavec organov pregona, ki zdaj živi z ostarelo mamo v hiši, kjer je preživljal travmatično otroštvo. Od upokojitve se večinoma preživlja z raznimi varnostnimi opravili, saj njegovi naročniki na črnem trgu cenijo njegovo brezkompromisno brutalnost in učinkovitost. Nekega dne ga najamejo, da poišče izginulo najstnico Nino, hčerko ambicioznega politika, ki se hitro vzpenja po družbeni lestvici. Zdi se, da so jo ugrabili trgovci z ljudmi, zato Joeju pustijo povsem proste roke pri uporabi načinov za njeno iskanje. Dogodki pa se začnejo kmalu obračati v povsem napačno smer ...
"Moja starša sta bila velika filmska navdušenca. Dvojno Zavarovanje, Poštar vedno zvoni dvakrat, Hitchcock, takšne reči. Obožujem žanr. Všeč mi je Izžarevanje, ki na prvi pogled deluje kot običajna grozljivka, v resnici pa govori o človeku, ki izgublja razum. Veliko ljudi je bilo precej presenečenih, ko sem se lotila te priredbe, a pritegnil me je lik po imenu Joe, tip srednjih let, ki živi z mamo, ranjen in samomorilski na malce črnohumoren način. Pravo nasprotje tistih neuničljivih filmskih junakov. Joe je zelo nepopoln človek. Doživlja nekakšno krizo moškosti. Ne more se rešiti, niti ubiti se ne more – potem pa iz tega nastane nekakšna zgodba o Lazarju, človeku, ki skozi travmatično izkušnjo vstane od mrtvih", je zapisala režiserka.
Škotska režiserka se je po študiju fotografije vpisala na britansko državno filmsko in televizijsko akademijo (NFTS), kjer je diplomirala s kratkim filmom Small Deaths, za katerega je leta 1996 prejela nagrado žirije v Cannesu. Mlada režiserka se je kmalu uvrstila med najobetavnejše talente britanskega filma. Njen drugi kratkometražec Kill the Day (1996) je osvojil nagrado žirije na festivalu Clermont-Ferrand, njen tretji film Gasman (1997) pa ji je poleg škotske nagrade BAFTA za najboljši kratki film znova prinesel nagrado žirije v Cannesu. Leta 1999 je posnela svoj prvi celovečerec Podganar, poetičen film o otroški krivdi in odraščanju v revnem predmestju Glasgowa v sedemdesetih, s katerim si je prislužila posebno omembo v canski sekciji Posebni pogled. Sledil je še en kritiško in festivalsko uspešen film, priredba kultnega eksistencialističnega romana Alana Warnerja Morvern Callar (2002). Leta 2011 je posnela film Pogovoriti se morava o Kevinu, psihološko dramo o težavnem razmerju med materjo in sinom, posneto po romanu Lionela Shriverja.
83HQt70g0ng
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.