»Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev«

Globalni dogodki, ki so se zvrstili v zadnjih letih, so osvetlili resne posledice sistemske krize neoliberalnega kapitalizma

V prostorih MGLC Švicarije je do 26. februarja na ogled skupinska razstava Naravna vera, na kateri so predstavljena umetniška dela in prostorske postavitve 14 umetnic in umetnikov, ki jim je skupno to, da naravo in človeka povezujejo v dinamično ravnovesje. Razstavljena dela izražajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo, ki je kljub domnevni vzajemnosti vendarle antagonističen. Mitologizacijo osebnih verovanj, katerih prisotnost občutimo v delih, pogosto zaznamujeta zaupanje v moč narave in idealizirano hrepenenje po vrnitvi k njej. Kustosa razstave sta Yasmín Martín Vodopivec in Dušan Dovč.

"Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal Frank Lloyd Wright. Globalni dogodki, ki so se zvrstili v zadnjih letih, so osvetlili resne posledice sistemske krize neoliberalnega kapitalizma in razkrili izčrpanost tradicionalne filozofije pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša nova realnost. Sporočilo razstave prestopa okvir aktualnega naravovarstvenega imperativa in naravo prepoznava kot podstat za osebni aktivizem ter simbolno poziva h globalni odgovornosti človeštva za ohranitev narave kot živega bitja in kraja ustvarjalnega sobivanja.

"Bliskovit tehnološki napredek, eksplozivna rast svetovnega prebivalstva ter množičnost proizvodnje in potrošnje so razkrili vsestranski vpliv političnih in ekonomskih razmerij moči ter neenakosti v okviru globalnega kapitalizma. Te okoliščine brez primere, imenovane tudi kapitalocen, zaznamujeta družbena razslojenost in eksistencialna negotovost, ki jo krepi občutek ogroženosti zaradi namernega izkrivljanja dejstev v času postresnice, ter so še dodatno poudarile neizogibno potrebo po temeljiti spremembi naših medsebojnih odnosov in našega odnosa do sveta in, navsezadnje, po ovrednotenju našega odnosa do naravnega okolja."

Yasmin Martin Vodopivec,
kustosinja

"Nenehne in radikalne spremembe, ki jih povzročajo določene dejavnosti človeške vrste v naravi, imajo tako uničujoče in vrtoglave učinke na podnebje in biotsko raznovrstnost planeta, da so spodbudile ponovni razmislek o obstoječi geološki časovni lestvici. Obravnava človekovega daljnosežnega vpliva na okolje kot svojevrstne geološke sile opredeli antropocen kot novo dobo, ki naj bi nastopila po holocenu. Čeprav o označbi še vedno potekajo razprave in še čaka na sprejem, se njeno omejeno razumevanje razsežnosti človekovega vpliva na okolje že spreminja v nekaj zastarelega. Bliskovit tehnološki napredek, eksplozivna rast svetovnega prebivalstva ter množičnost proizvodnje in potrošnje so razkrili vsestranski vpliv političnih in ekonomskih razmerij moči ter neenakosti v okviru globalnega kapitalizma. Te okoliščine brez primere, imenovane tudi kapitalocen, zaznamujeta družbena razslojenost in eksistencialna negotovost, ki jo krepi občutek ogroženosti zaradi namernega izkrivljanja dejstev v času postresnice, ter so še dodatno poudarile neizogibno potrebo po temeljiti spremembi naših medsebojnih odnosov in našega odnosa do sveta in, navsezadnje, po ovrednotenju našega odnosa do naravnega okolja," je ob razstavi zapisala kustosinja Yasmin Martin Vodopivec.

Razstava Naravna vera predstavlja umetniška dela in intervencije, ki jim je skupno povezovanje narave in človeka v dinamično ravnovesje onkraj duhovnosti. "Predstavljena dela razkrivajo intimen, edinstven in individualen odnos do narave ter poseben način spoznavanja sveta in razumevanja našega mesta v naravi. V ospredje stopa nova ontologija, ki opušča omejujoče temelje naravne religije in naposled sprejema njeno posvetno različico, v kateri naša osebna prepričanja, da smo sestavni del narave, pripomorejo, da si ponovno zamislimo nove prihodnosti sobivanja, ki so ključne za ohranitev našega planeta," je še zapisala Martin Vodopivec.

Na razstavi sodelujejo: Jaka Babnik, Ana Čavić, Tomaž Gorjup, Milan Ketiš, Zmago Lenárdič in Jasna Hribernik, Polonca Lovšin, Marko Pogačnik, Kristina Rutar, Andrej Savski, Urh Sobočan, Irena Tomažin, Iva Tratnik in Urša Vidic.