Šestdeset let po umoru Johna F. Kennedyja

V Cankarjevem domu je do 14. novembra na ogled razstava Zgodovinski spomin, tretja razsežnost časopisa

V Cankarjevem domu je do 14. novembra na ogled dokumentarna razstava Zgodovinski spomin, tretja razsežnost časopisa (60. obletnica atentata na Johna F. Kennedyja). Časopisni izvodi, ki jih hrani Muzej tiska, ga kažejo v njegovi bleščeči podobi. Njegov umor je bil svetovni medijski dogodek – kot pristanek na Luni.

John F. Kennedy, 35. predsednik ZDA, je bil ubit pred šestdesetimi leti, 22. novembra 1963, v Dallasu. Bil je človek časopisnih naslovnic, televizijskih nastopov, dognanih govorov, predsednik, ki je za seboj puščal atraktivne citate, ikona, mit, telesno šibak človek atletskega videza, promiskuiteten mogočnež, ki je vzbujal vtis skromnega družinskega moža.

V okviru spremljevalnega programa bodo potekali pogovori z gosti, ki jih bo vodil dr. Ali Žerdin, sicer kustos Muzeja tiska, novinar in urednik. 

Četrtek, 26. oktobra, ob 19. uri: Po sledeh umora

Leta 1993, ob 30. obletnici umora Johna F. Kennedyja, se je fotograf Arne Hodalič odpravil na pot v Dallas in se vrnil z izjemno fotoreportažo. Obiskal je prizorišče umora, poiskal osebe, ki so leta 1963 nastopale na ikoničnih fotografijah, in našel Marino Nikolajevno Oswald, vdovo Kennedyjevega morilca Leeja Harveyja Oswalda, ter z njo obiskal Kennedyjev grob. Fotoreportaža, ki je ob tem bila napisana, velja za eno najbolj ambicioznih izpod peres slovenskih avtorjev. Fotozgodba je bila natisnjena v nepregledni množici revij, najbolj je odmevala v Franciji. Kako je reportaža sploh nastala? Do kam lahko sežejo ambicije fotoreporterja, da ne postane paparac?

Ponedeljek, 6. novembra, ob 19. uri: Hollywoodsko dete

Dinastija Kennedy bogastva ni ustvarila le s finančnimi posli, borznim posredništvom, investicijami v nepremičnine ter trgovino z žganimi pijačami v prohibiciji. Joseph P. Kennedy, oče Johna F. Kennedyja, je bil človek hollywoodskih filmskih studiev, ki je odločal o karierah bolj ali manj nadarjenih igralk in igralcev. Mag. Marcel Štefančič jr. je poklican, da osvetli lik politika, ki je odraščal skupaj s filmsko industrijo, lik iz najbolj spektakularnih filmov o političnih zarotah, voditelja, ki je pred kamero živel kot vzoren katolik. Kakšen je bil, ko ni bilo kamere? Žrtev ali akter zarote?

Ponedeljek, 13. novembra, ob 19. uri: Ikona, mit in zarota

Naslovnice, na katerih se je pojavljal John F. Kennedy, so bleščeče. Pred nami je lik zdravega športnika, vzornega družinskega očeta, zvestega moža, vizionarskega državnika. Profesorica Karmen Šterk bo odgovarjala na vprašanja, zakaj je bil JFK tako primeren za spektakularne teorije zarot. Profesor in oblikovalec Boštjan Botas Kenda bo analiziral oblikovalske podvige, ki so bili, milo rečeno, zavajajoči.

Sreda,  22. novembra, ob 19. uri: TV in varnost

JFK je bil televizijski predsednik. Zmago nad Nixonom so mu prinesla televizijska soočenja. Kennedyja kot prvega televizijskega predsednika bo analiziral kolumnist, nekdanji tv-voditelj in učitelj televizijskega nastopanja Leon Magdalenc. Hkrati pa je bil JFK predsednik fototerminov. Ni zamudil priložnosti, da bi ga fotografirali. Kjerkoli. Tudi tam, kjer je bilo to nevarno. V Dallasu, denimo. Bojan Oman iz Centra za varovanje in zaščito na Generalni policijski upravi bo analiziral, kako je Kennedyjev umor spremenil standarde varovanja politikov.