2. 10. 2008 | Mladina 40 | Kultura
Večer dveh frontmenov
AudijIggy Pop & The Stooges (in Psihomodo pop) v Hali Tivoli
OB PRIHODU IGGYJA POPA JE SLEDIL TRONADO ZA UšESA
© Matej Leskovšek
Med enega bolj ružečih koncertov v prestolnici letos nedvomno sodi ponedeljkovo gostovanje rock’n’rollovske legende, staroste in ikone Iggyja Popa s svojimi The Stooges, ki so nam v 21. stoletju privoščili potovanje skozi časovno luknjo štiri desetletja nazaj, v kraljevino distorzičnega masakra surove kitarske energije in predstave osrednjega moža zasedbe, ki je potrdil sloves energijske bombe. Že predskupina Psihomodo pop je potrdila primernost izbora za ta večer; pevec Davor Gobac je med številnimi starimi rearanžiranimi uspešnicami in nekaj tistih s prihodnjega albuma nenehno sejal lucidne opazke tipa “V tej beli srajci se počutim kot Pogorelić, tisti trobentač iz Sarajeva”, med nastopom pa se je ostanek benda lahkotno poigraval z znanimi melodijami in dodobra ogrel tisto publiko, ki se je v dvorani narisala pred nastopom ameriških zvezd. Nekateri bendi, tudi oboji tisti večer, pač z leti ne postanejo zgolj reinterpreteti iz krvi in mesa, ki zdolgočaseno preigravajo zlajnane viže, ampak (se) še vedno igrajo ter zorijo na kakovostni plati. Že pri Psihomodo pop je bila dobro slišna nadpovprečna glasnost ozvočenja, ob prihodu Iggyja je sledil tornado za ušesa; ne zgolj po jakosti, ampak tudi po hitrosti, s katero so začeli domnevni veterani, ki zvenijo bolj prepričljivo kot večina mlajših bendov. In pa performans, ki ga je v prvih vrstah kuhal Iggy - malo je namreč imen tega kalibra, ki sami preizkušajo stage diving, fukajo zvočnik in na oder zvlečejo mladino iz prvih vrst, da skupaj precej razigrano ter nič kaj cinično prepevajo in plešejo na No fun. Sicer je bil ta štos na odru viden pred nekaj leti na nastopu v Novem Sadu, ampak to ne zmanjša vrednosti dogodka za ljubljansko publiko. Po uvodnem setu hitov se je sicer tempo energijsko malce zamenjal in namesto hitrosti so trenirali globino dometa, na odru se je pridružil saksofonist, nastop pa so proti koncu okrepili z bolje zvenečimi sodobnimi komadi kot Trollin’, Little Electric Chair ter Idea of Fun. Takrat je spet cela dvorana eksplodirala in oživela, enourni nastop pa je bil vseeno premalo za publiko, ki jih je priklicala nazaj - na zadovoljstvo benda in Iggyja, ki tudi po dodatku ni imel miru. Real wild child, kot je prepeval v enem svojih solističnih komadov. Ko so letos Sex Pistolsi nastopili ob zaključku festivala Exit, so bili upočasnjen spomin na energijo, ki so jo nekoč proizvajali; pri Stooges pa prevlada vtis, da svoje oddelajo znojno in hrupno, ponosni na surovost zvoka, ki jo še premorejo in proizvajajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.