13. 5. 2010 | Mladina 19 | Kultura
Soočenje dveh konceptov ...
... ali le spopad nergača s premierom?
Borut, Rajko in Janez
© Borut Krajnc
Na nacionalki so nas doslej vzgojili že dovolj natančno, da vemo, da gre, ko oddajo vodi odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič, za resno temo. Ko pa Polemiko, oddajo, ki je nekoč ne bi niti opazili, napovedujejo s posebej oblikovanim oglasom z naslovom “Veliko soočenje dveh konceptov”, na katerem sta v modri barvi narisani senci profilov Boruta Pahorja in Janeza Janše, vemo, da bo šlo vsaj za spektakel. Še posebej, če opazimo, da je profil Janše narisan elegantno in proporcionalno, profil Pahorja pa je ogromen in robusten. Se mar komu na nacionalki zdi, da bi bilo treba načeti Pahorjev estetski sloves?
Takšna televizijska soočenja, v katerih nastopata vodji koalicije in opozicije, so redkost. Janša namreč v času vladanja ne bi nikoli dovolil, da mu pride v studio robantit kakšen opozicijski vodja, predvsem pa ne bi nikakor pustil, da mu konkurenco pri debatah o Hrvaški dela nekdo, ki se s tem ukvarja vsaj delno strokovno in se je v času vladanja naučil tudi kakšnega strokovnega izraza, kot je na primer “đankšn”. Pahor se je tako spustil v situacijo, v kateri je bil že na začetku skoraj poražen: na njemu nasprotno stran se namreč niso postavili le Janša in gledalci oddaje, ki desnici ob glasovanjih v TV-oddajah praviloma namenijo vsaj 80 odstotkov svojih glasov, temveč tudi voditelj Gerič, ki je pridno dopolnjeval očitke Janše, onemogočal Pahorju, da se nemudoma odzove nanje, predvsem pa pustil, da ga proti koncu oddaje Janša vehementno prekinja v stilu: “Poslušajte, gospod Gerič, to je pomembno”. Še več, ko je Gerič Pahorju očital, da je pri sklepanju dogovorov s Hrvaško preveč hitel, se je zadaj v enakem ritmu pritrdilno oglašal Janša, tako da je Pahor zgolj zvito odvrnil, da gre za odlično vprašanje. Kot bi bilo odlično vprašanje, zakaj se Janši nikdar na svetu ne bi mudilo urejati razmer s Hrvati. Ali pa z Romi. In če smo malo perverzni, tudi ne z izbrisanimi in s homoseksualci.
Na koncu se je kljub vsemu zdelo, da Janši prednost “domačega terena” ni prinesla zmage. Pahor se je namreč ves čas nasmihal, mu potrpežljivo odgovarjal na njegove “argumente”, mu skušal dopovedati, da bo vse še v redu, da zgolj skuša rešiti, kar je on sam prej zamočil, in da naj tudi Gerič ne skrbi pretirano, saj bodo vsi o vsem obveščeni.
Glede na to, da se večina gledalcev ne spozna ravno najbolje na mednarodno pravo in da pri tem tudi Janša ni posebna izjema, je bilo kakršnokoli soočenje konceptov morda celo odveč. Je bilo pa zabavno. Še posebej potem, ko so gledalci Pahorju oziroma arbitražnemu sporazumu namenili 42 odstotkov glasov. Da je to nenavadno velika naklonjenost Pahorju, je ugotovil tudi sam, ko je dejal, da je z rezultatom glasovanja lahko resnično zadovoljen.
Zdaj je vse, kar mora rešiti, samo še tista Janši ljuba proslava ob dvajseti obletnici prve slovenske demokratične vlade, ki jo Demos organizira že tri mesece, zdaj pa se je Pahor zadnji trenutek grdo “ušunjal” zraven in hoče pomagati. Lahko bi se že naučil, da Janši ni treba pri ničemer pomagati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.