Christos Tsiolkas: Klofuta

+ + + +

Razpoka v sistemu

Klofuta je roman o razširjeni družini grških emigrantov v Avstraliji, ki se redno srečujejo in je za starejše žlahta najvišja vrednota in mediteranska hrana čez vse. Na eni takšnih veselic vzdražen možak klofne tujega pamža in se vse skupaj sproži; dileme rod ali nova etika, nepopravljiv zločin ali spodrsljaj, žena podaljšek moža ali entiteta, vidimo, kaj potegne za sabo zavezništvo s prijateljico nasproti moževemu bratrancu, takšne stvari.

Klofuta je, kot Schlinkovi romani, prespraševanje etike nasproti pravu; samo ne tako juridično podkovano, prestopek je manjši in marginalen, čeprav napihnjen, zato je sam proces bolj maškarada in manj pravni problem. Vendar skozi raznovrstne glasove vpletenih Tsiolkas spregovori o današnji Avstraliji, o odnosu do wogov, priseljencev iz Srednje in Vzhodne Evrope, o njihovih mikrokomunah, ki zdaj, razširjene z Azijci in Aborigini, Indijci in novopriseljenimi Angleži, zaradi odhoda dedovske generacije počasi izgubljajo kohezivnost, kompaktnost. Se jim zdi, dedom, da gre vse k vragu, ne samo njihovo zdravje in pokornost telesa. Pripadniki osrednje generacije sredi štiridesetih so uspešni, svojo drogeraško preteklost opuščajo in transmutirajo, lovijo drugo puberteto in vse, kar gre zraven, sprijaznili so se, da so postali čisto nekaj drugega od tistega, o čemer so sanjarili. Čeprav se trudijo, ne razumejo svojih otrok, njihove muzike, navlečenosti na teve, igrice, gledajo za mladimi puncami, spijejo kakšno pivo in kakšno preveč, imajo sindikalistične in podobne avanture. Spodaj, še neizoblikovan, rod prihodnosti, seksualno dezorientirani adolescenti, zmedeni in trzavični, idealizirajo novo, digitalizirano mitologijo in živijo v njej. Tsiolkas pripoveduje o avstralskem srednjem do nižjem razredu, o njegovih skrbeh in zagatah ter drobnih užitkih skozi optiko različnih vpletenih. Ne da bi hotel prikazati rašomonskost in zmuzljivost resnice; bolj mu gre za prerez družbe, za odnos wogov, ki so si pridobili mesto v družbi, do novega vala priseljencev, vietnamskih prekupčevalcev s CD-ji, indijskih nevest, muslimaniziranih belcev, z vso babilonščino, ki je značilna za metropole, tudi za Melbourne. Kam - in zakaj - je šla patriarhalnost, zakaj ločitve, kje so žarišča jeze in otočki upora; tudi v Avstraliji ni bistveno drugače kot pri Kureishiju, Welshu, kontinentalnih ali ameriških piscih. Srednjeletniki, ki so odraščali na novem valu in kanabiolu, so zdaj na spidu, mularija na ejih, pijača na vsakem koraku, seks pa kakor za koga. Klofuta je spretno skomponirana, morda bolj tradicionalno, kot smo tega vajeni pri otoških ali evropskih avtorjih, vendar nam skozi vrednote enega segmenta družbe, grških priseljencev in njihovih potomcev, omogoča dovolj dober in zanimiv uvid v avstralsko sedanjost. Ki je samo kakšnih deset let pred našo, zaradi velikosti mest.