5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kultura
Soul trening
DJ Jazzy Jeff v mariborskem Štuku
DJ Jazzy Jeff, ki ga širša javnost najbolj pozna po nadaljevanki Princ z Bel Aira, je postregel z zgodovinsko uro hip hopa
© Marko Pigac
Še pomnite tistega Jazza, ki je vedno letel iz hiše in je z nosom rahljal dovoz Banksovih na Bel Airu? Ta isti Jazz, s polnim imenom DJ Jazzy Jeff, je minuli teden nastopil v mariborskem Štuku, kjer je ponudil izvrsten vpogled v zgodnejšo fazo hip hopa oziroma muzik, ki so mu tlakovale pot. Verjetno ni najbolj hvaležno, da mu iztočnice ponavadi še vedno postavljamo v seriji Princ z Bela Aira, je bil pa toliko bolj razveseljiv odziv publike, tudi tiste, ki do obiska njegovega koncerta morda sploh ni vedela, da je za Jazzom tudi uspešna glasbena kariera.
S svojo glasbo je pravzaprav zaslovel še pred začetkom snemanja serije. Takrat še kot član philadephijskega trojca (pozneje dvojca) DJ Jazzy Jeff & The Fresh Prince, s katerim si je v letu 1989 prislužil prvega raperskega grammyja, s hitom Summertime pa postal še MTV-jeva stalnica. Po petih skupnih studijskih albumih se je Will Smith osredotočil na filmsko kariero, Jazz pa je ustanovil produkcijsko hišo A Touch Of Jazz, s katero je bodisi tlakoval pot še neuveljavljenim novincem, bodisi skrbel za visoko profilirane ustvarjalce (kot je denimo Michael Jackson), kot producent pa se je podpisal tudi pod Smithove solistične albume. In če je v tej vlogi svoje glasbene podlage prikrojeval predvsem željam posameznih izvajalcev (in okusu velikih glasbenih založnikov), se je ustvarjanja mnogo bolj brezkompromisno loteval na svojih solističnih albumih. Seveda pa ne kaže spregledati niti njegovih didžejevskih spretnosti, ne nazadnje mu pripisujejo zasluge za popularizacijo enega od pomembnih scratcherskih elementov.
Njegov koncert pred dobro razpoloženo publiko v napolnjenem Štuku je minil po pričakovanjih. Jazz sodi v kategorijo didžejev, ki v svojih setih prednost pred lastno glasbo dajejo drugim avtorjem, tokratni izbor pa je osredinil v nekakšni soul trainovski maniri. Med drugim smo slišali soulovske uspešnice Kinga Floyda in Willieja Hutcha, raperske velikane Notorius B.I.G.-ja, Jaya Z-ja in Grandmasterja Melle Mela, manjkali pa niso niti Bob Marley, Jackson 5 in James Brown. Grobo bi Jazzov tokratni set lahko razdelili na soulovske in starošolske raperske klasike, ki jih je s scratchanjem mojstrsko povezoval v dobri dve uri dolg scenosled. Tovrstno hitropotezno seciranje skladb se sicer rado sprevrže v ekshibicijo didžejevskih spretnosti, toda Jazz je osrednjo vlogo tokrat prepustil glasbi in umirjenemu plesnemu groovu, pester izbor raznorodnih skladb pa je bil ravno pravšnji, da set ni izzvenel monotono. Še več, njegov izbor bi lahko opredelili kot nekakšno zgodovinsko uro hip hopa, v kateri smo iskali vezi med to popularno prakso in muzikami, ki so neposredno inspirirale njen nastanek.
Edino pomanjkljivost bi morda lahko iskali v premalo manj prepoznavnih, novejših skladb, toda po drugi strani sta zlati obdobji soulovske in raperske glasbe pač teren, na katerem se Jazz počuti najbolj domače ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.