Čefurokomunizem

Mein Kampf Primoža Lampiča

Dr. Primož Lampič, na otvoritvi razstave Akt na Slovenskem

Dr. Primož Lampič, na otvoritvi razstave Akt na Slovenskem

Direktorica Kulturnega centra v Beogradu (KCB) je pred nekaj dnevi Slovenijo spoznala na zelo bizaren način. Februarja je ob gostovanju Strip Cora v Beogradu in na razstavi fotografij Damjana Kocijančiča dobila nekaj naslovov kulturnikov in kustosov iz Slovenije, ki so po mnenju gostujočih slovenskih umetnikov vredni vabila k sodelovanju. V pogovorih je bil večkrat omenjen in priporočen dr. Primož Lampič, docent na oddelku za umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti in kustos za fotografijo v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani, ki je v začetku februarja pripravil razstavo Akt na Slovenskem.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Dr. Primož Lampič, na otvoritvi razstave Akt na Slovenskem

Dr. Primož Lampič, na otvoritvi razstave Akt na Slovenskem

Direktorica Kulturnega centra v Beogradu (KCB) je pred nekaj dnevi Slovenijo spoznala na zelo bizaren način. Februarja je ob gostovanju Strip Cora v Beogradu in na razstavi fotografij Damjana Kocijančiča dobila nekaj naslovov kulturnikov in kustosov iz Slovenije, ki so po mnenju gostujočih slovenskih umetnikov vredni vabila k sodelovanju. V pogovorih je bil večkrat omenjen in priporočen dr. Primož Lampič, docent na oddelku za umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti in kustos za fotografijo v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani, ki je v začetku februarja pripravil razstavo Akt na Slovenskem.

Direktorica KCB-ja Danica Jovović je 23. marca napisala in poslala Lampiču pismo s predlogom za sodelovanje, 27. marca pa je po elektronski pošti dobila takle odgovor: "Menim, da smo si s Srbijo vse, kar je bilo treba, ze zdavnaj povedali, da se dobro, se predobro poznamo in da je zato najbolje, ce se nikoli vec ne vidimo in ne srecamo. Kolikor je meni znano, nihce ne rabi vzpostavljanja vezi z vami. Verjamem pa, da Srbija in vecina njenega prebivalstva se vedno sanja svoje imperialne sanje. Ampak to je njena stvar. Vase nadaljnje poste ne bom vec odpiral. Zbogom, P. Lampic."

Zgodbo smo preverili pri obeh. "Popolnoma iskreno sem najprej pomislila, da nisem dobro razumela napisanega. Toda že pri drugem branju se mi je posvetilo. Nisem odgovorila, čeprav sem imela več zamisli, a sem po prvem šoku sklenila, da ni nobene potrebe, da to storim," pravi Jovovićeva. Prepričana je, da tisti, ki so med drugimi priporočili kustosa Lampiča, tega s te plati niso poznali. Podobnih izkušenj še ni imela. Sicer pa so pri KCB-ju doslej iz Slovenije gostovali gledališče Fourklor (Belef 97), gledališče Glej (Belef 98), Dalibor Miklavčič (december 2000, koncert za orgle ob 250. obletnici smrti J. S. Bacha), Študentska založba (Jurij Hudolin, Igor Brlek, Mitja Čander idr.), fotograf Damjan Kocijančič, za letos pa so napovedani še Gledališče Ane Monro in številni drugi.

KCB sodeluje tudi z umetniki iz Hrvaške, Makedonije, BiH, Poljske, Češke, Finske, Švedske, Italije, Avstrije, Francije in Nizozemske, njegovi programi pa nastajajo ob pomoči kulturnih centrov in veleposlaništev v Beogradu, subvencijah Sklada za odprto družbo, Švedskega inštituta in Evropskega kulturnega sklada.

Fanatični primitivci, ki sanjajo o etnično čisti družbi in v podkovanih gojzarjih brcajo tujce, so očitno samo na videz mora, ki naj bi ostala zunaj meja strpne Slovenije; primer Lampič dokazuje, da idejna podrast za lokalne šoviniste zelo bujno uspeva celo v vrhu slovenskih akademskih in kulturnih institucij.

Dr. Primož Lampič

Gospod Lampič, dobili smo podatek, da ste zavrnili sodelovanje s Kulturnim centrom v Beogradu. Je to res?

Da, res je. Poudarjeno. Nimamo časa sodelovati s Srbijo.

Je to vaše mnenje ali mnenje Arhitekturnega muzeja?

Jaz sem kustos za fotografijo, direktor je nekdo drug. Toda jaz seveda ne bom sodeloval z vami.

Z mano?

Glejte, saj vem, da v Sloveniji deluje neki srbski lobi in da boste sedaj pritiskali. Ti pritiski kažejo, da bo v Srbiji še naprej tako, kot je bilo, da se ni nič spremenilo, da je vse tako, kot je, skratka, zgodba se nadaljuje in utrujate sto na uro ...

Imate osebno kakšne še posebej slabe izkušnje s Srbijo?

Da, samo take. In svetovna javnost tudi. Vsi normalni ljudje.

Ali veste, da se v Beograd prav zdaj odpravlja slovenski veleposlanik?

Saj v tem je problem. Jaz temu pravim čefurokomunizem. Nam v Sloveniji vladajo čefurokomunisti, in dokler bo tako, boste vi tukaj še malo vedrili in oblačili. Mislim, da si mi nimamo več kaj povedati. Potem pa bo mir.

Kako to mislite? Ali to pomeni, da bi bilo treba tudi vse Srbe izgnati iz Slovenije?

Mislim, da bi bila to tudi rešitev. Potem bi bili volilni izidi verjetno bolj normalni in v korist Slovenije.

Se vam zdi, da Srbi glasujejo predvsem za levosredinske stranke?

O tem ne dvomim. Srbski lobi deluje v bloku ...

Pa vam niti najmanj ni do pestrosti kulturnega življenja v Sloveniji?

Hvala lepa vam za pestrost, ki ste nam jo ponudili pred petnajstimi leti. Upam, da do tega sodelovanja nikoli ne bo prišlo in si ga ne želim ... Hvala vam lepa za suspenz, ki ste nam ga petnajst let ponujali za naš denar.

Se opravičujem, ampak ne razumem, za kakšen suspenz gre.

Ne razumete? Značilno za Srbe in Srbijo je, da nič ne razumejo. To je ena glavnih značilnosti. Zato ste naredili, kar ste, in boste to delali še naprej. Nikoli niste ničesar proizvedli. Vse, kar imate, ste uvozili iz Bizanca. Brezupen primer.

Kako pa gledate na sodelovanje s Hrvaško, z Bosno?

Zame je svet južno od Kolpe eno in isto. To je srbohrvaški kompleks, ki je Slovenijo pahnil za petdeset let nazaj v civilizacijskem in vseh drugih pogledih. To je za nas velika škoda. Naša oblast je pač čefurokomunistična in nas verjetno želi še enkrat prodati v srbohrvaški svet.

Boste to preprečili sami ali ste organizirani v kakšni stranki?

Kaj vas pa to briga. Ste vi kakšen agent? Za koga pa delate?

Včasih smo zaradi podobnih odzivov kritizirali nekatere srbske kulturnike. Ali takšna stališča ne peljejo v preteklost?

Ne. Slovenija ne potrebuje Srbije. Ampak tudi Srbija ne potrebuje Slovenije. Zadeva je brezupna. Mislim, da si nimamo več kaj povedati. Če pa potrebujete Slovenijo, potem je to zlonamerno, ker nas želite znova izčrpavati. Vaše informacije so za nas popolnoma irelevantne. Tako kot naše za vas. Mi ne proizvajamo nobenih paradigem. Mislim, da smo se mi soočili z realnostjo, vi pa nikoli. Ampak toliko slabše za vas. Ne maramo vas, Srbov, in vsega, kar prihaja od tam spodaj. Sedaj pa nas želite prisiliti, da bi vas marali. Zato me kličete že tretjič. To je vaš način. Čisto srbski. Ogabno.

Tretjič? Jaz že ne - kdo pa vas je že klical?

Neki čefurji.

Kdo pa je čefur?

Tisti, ki govori srbohrvaško.

Aha. Ali niso takšne izjave o čefurjih podobne tistemu, kar se je tukaj dogajalo pred več kot pol stoletja?

Glejte, vi ste me klicali. In mislim, da bi bil čas, da po petdesetih, po sedemdesetih letih daste mir. Informacije iščite v Berlinu, Parizu, Rimu. Slovenijo še zmeraj potrebujete zaradi imperialnih razlogov. To mora Slovenija definitivno preprečiti.

Na kakšen način pa bi izgnali vse Srbe in južnjake? Z vlaki?

To je bilo rečeno figurativno. Poglejte, kdaj so se pričele komplikacije. Takrat, ko so ljudje pričeli prihajati iz svojih okolij in pričeli delati gnoj v drugih okoljih ...

Želim vam veliko uspeha ...

Jaz pa vam ne pri vaših imperialnih interesih.

... in da se posvetujete s kakšnim strokovnjakom.