27. 8. 2001 | Mladina 34 | Kultura
Recept za domestikacijo
Poletna novomeščanska scena
Jazzinty
Pločniki za slovenske razmere srednje velikega mesta so bili počitniško prazni, sem ter tja je po njih prihitela kakšna starejša gospa, spet drugje si opazil kakšno skupinico hihitajočih najstnic, po cestah pa se je brezobzirno valila obvezna kolona pločevine in kraljevala ozki glavni ulici. Na prvi pogled povsem vsakdanje dogajanje je od časa do časa zmotila le kakšna mimoidoča skupinica treh, štirih posameznikov ali posameznic s fotoaparati okoli vratu, ki pa so se obnašali sumljivo neturistično, ali pa podobno velika gruča, opremljena s škatlami in kovčki skrivnostnih oblik. Pot od železniške postaje, pravzaprav nekakšnega podvoza s kioskom, mimo v steklovino zavite impozantne pošte do glavnega trga, za svoje ime precej podolgovate urbanistične tvorbe, me je nevede peljala ravno mimo štirih ključnih prizorišč novomeškega dogajanja. Na tistih petsto metrih enega zadnjih žgočih sonc jeseni, sem se požvižgajoč in z rokami v žepih sprehodil skozi območje za avgust vratolomno visoke koncentracije čistega hepeninga. Takole približno bi rekel, kakih sto petdeset glav se je kljub zgodnji dopoldanski uri na področju kvadratnega kilometra ukvarjalo s prvim počelom družbenega - kulturo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
